Računovodja.com : trgovina | pridružite se! | članki | pomoč | forum
 Preklopi na starejšo različico
Na prvo stran e-seminarja Tiskanje e-seminarja Dodaj vsebino na seznam priljubljenih vsebin Večje črke Manjše črke
Razširi 

4.2 Kratkotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika v breme ZZZS

Ukrep velja do 31. 12. 2020, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.

Ne glede na določbe 29., 31. in 35. člena ZZVZZ, ki sicer ureja nadomestila zaposlenih v breme ZZZS, se s 24.10.2020 uvaja kratkotrajna bolniška odsotnost z dela brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga sicer izda izbrani osebni zdravnik.

Taka odsotnost lahko trajala do 3 zaporedne delovne dni v kosu. Delavec jo lahko koristil največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Če se bolniška koristi v kosu in največ enkrat v koledarskem letu pomeni, da delavec v primeru bolezni lahko koristi odsotnost natanko enkrat in sicer 1, 2 ali 3 zaporedne delovne dni. V primeru, da izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je delavec po preteku tega obdobja še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. V takih primerih gre za običajno bolniško odsotnost.

Nadalje velja, da mora delavec o vsakokratni kratkotrajni bolniški odsotnosti iz pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec pravico do odsotnosti iz dela zaradi bolezni uveljavlja v skladu z veljavnimi predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

ZZUOOP določa, da je višina nadomestila plače določena z ZDR-1. To pomeni, da nadomestilo plače znaša 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas (8. odst. 137. člena ZDR-1).

Zakon tudi določa, da delavec v času koriščenja te odsotnosti ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja. V primerih kršitev teh pravil, nadomestilo plače ni izplačano v breme ZZZS. Menimo, da delodajalec v takih primerih lahko obračuna dopust ali neplačano odsotnost.

ZZZS delodajalcu povrne izplačano nadomestilo v roku 60 dni po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa, t.j. do 31.3.2021. Podroben postopek za vlaganje zahteve določa ZZZS.

Zahtevek za refundacijo se vloži elektronsko na spletni strani ZZZS v obliki Excel ali PDF datoteke. Za pripravo zahtevka lahko delodajalec uporabi objavljeni Excelov pripomoček, ki ga je pripravil ZZZS za dejanski oz. fiksni obračun, ali pa zahtevek, ki mora vsebovati podatke, ki so navedeni na predzadnjem zavihku Excelovega pripomočka, ki ga delodajalec pripravi iz svojega programa za obračun plač ter ga posreduje v PDF datoteki. Kot razlog zadržanosti na zahtevku in obračunu se označi št. 13 ''bolezen-3 dni''. K zahtevku za refundacijo se ne prilaga obvestila zavarovanca o nastopu kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni.[33]

Pripomoček-ZZUOOP-COVID-19-dejanski obračun-2020-1.0

Pripomoček-ZZUOOP-COVID-19-fiksni obračun-2020-2.0


 

Primer 23: kratkotrajna bolniška, november 2020

Bruto plača delavca znaša 1.200,00 EUR. Delavec ima 20 let delovne dobe. Obračunali mu bomo 10 % dodatka za delovno dobo (120,00 EUR). Prvi dan zadržanosti od dela je 9.11.2020. Razlog zadržanosti je kratkotrajna bolezen (šifra 13). Delavec je dolžan delati 8 ur na dan. Od 9.11.2020 do 11.11.2020 je bil delavec zaradi bolezni zadržan od dela 8 ur. Povprečna bruto plača preteklega meseca je 1.320,00 EUR. Urna osnova za delo (limit) smo izračunali tako, da smo povprečno bruto plačo delavca, ki bi jo dobil, če bi delal, delili s številom delovnih ur.

Urna osnova za delo = 1.320,00 EUR/ 168 ur = 7,86 EUR.

Urno osnovo za bolniško v breme ZZZS smo izračunali tako, da smo urno osnovo za delo (izračunano iz povprečne plače pretklega meseca) množili z 80 %: 7,86 EUR x 0,80 x 1,0000 = 6,29 EUR.

Bruto nadomestilo (I. bruto ) izračunamo tako, da število ur zadržanosti v breme ZZZS množimo z urno osnovo za nadomestilo: 6,29 EUR x 24,00 ur = 150,96 EUR.

II. bruto izračunamo tako, da I. bruto nadomestilu prištejemo prispevke delodajalca v višini 16,10 %: 150,96 EUR + 150,96 EUR x 16,10 % = 150,96 EUR + 24,30 EUR = 175,26 EUR.

To je znesek, ki ga ZZZS refundira.

Plača

1.200,00 €

Na uro

7,14 €

 

 

Dodatek za delovno dobo (10 %)

120,00 €

Na uro

0,71 €

 

 

Nadomestilo plače (80 %)

1.056,00 €

Na uro

6,29 €

 

 

Minimalna plača

940,58 €

Na uro

5,60 €

 

 

Minimalna osnova za plačilo prispevkov

1.017,23 €

 

 

 

 

Mesec

Skupaj dni

Ure na dan

Skupaj ur

Plača

Nadomestilo plače

november

21

8

168

 

 

Od 1.7. do 19.7.

18

8

144

1.131,43 €

 

Od 9.11. do 11.11. bolniška

3

8

24

 

150,96 €

SKUPAJ PLAČA IN NADOMESTILO

1282,388571

 

 

 

 

 

 

Plača in nadomestilo plače

Nadomestilo plače - refundacija

I. Bruto plača

1.131,43 €

 

I. Bruto bolniška do 3 dni

150,96 €

150,96 €

I. BRUTO SKUPAJ

1.282,39 €

 

Prispevki zavarovanca (22,10 %)

283,41 €

 

Olajšava za dohodnino

291,67 €

 

Osnova za dohodnino (bruto-prisp. 22,10 % - olajšava)

707,31 €

 

Dohodnina po lestvici

113,17 €

 

Neto (bruto-prisp. 22,10 % - dohodnina)

885,81 €

 

 

 

 

Prispevki delodajalca (16,10 %)

206,46 €

24,30 €

SKUPAJ II. BRUTO

1.488,85 €

175,26 €

Strošek delodajalca

1.488,85 €

 

Prihodek iz povračila za bolniško

 

 

Refundacija

175,26 €

 

Zahtevek za refundacijo

Na REK-1 poročamo pod dohodek s šifro 1001. Podatek o znesku bruto nadomestila za bolniško vpišemo pod šifro 105. Glede ur pa velja, da jih vpisujemo v postavko B01[34] in M01 na iREK.

REK-1: 1.11.2020-30.11.2020

i REK


[34] Če delodajalec ne koristi ukrepa skrajšanega DČ ali čakanja na delo vpiše pod polje B02.