3.3.1 Višina nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene

15. člen ZIUPDV ureja različne okoliščine, v katerih je posamezniku (delavcu) odrejena karantena. Pravica do nadomestila plače se priznava v različnih višinah, in sicer glede na razlog, zaradi katerega je prišlo do odreditve karantene. Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene.

1. Nadomestilo plače po ZDR-1 – začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga - 80 % osnove. Osnova se izračuna po 7. odstavku 137. člena ZDR-1[27]:

• Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v RS odrejena karantena.
• Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca

2. Nadomestilo plače je enako plači, ki bi jo prejel, če bi delal (100 %).

• Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena
• Javni uslužbenec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali mu je bila odrejena karantena zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino.

3. Nadomestilo plače po ZDR-1 – višja sila – 50 %, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Osnova se izračuna po 7. odstavku 137. člena ZDR-1.

• Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:

1. smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

2. smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),

3. rojstva otroka.

Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.

4. Ni nadomestila plače (neplačana odsotnost)

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen kadar gre za že navedene osebne okoliščine. Primer neplačane odsotnosti je na voljo v seminarju Plače 2020, poglavje 4.3.4..

V zvezi s takimi okoliščinami ima delodajalec tudi možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi:

V kolikor delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati ni podana višja sila (niso izpolnjeni vsi elementi višje sile), potem se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca. Ob tem pojasnjujemo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravna možnost delodajalca oziroma pravna možnost delavca, s katero lahko doseže takojšnje prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, posledica česar je takojšnje prenehanje delovnega razmerja. ZDR-1 v prvem odstavku 109. člena določa, da lahko delavec in delodajalec izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, ki so v ZDR-1 navedeni v 110. členu (razlogi na strani delavca) in 111. členu (razlogi na strani delodajalca). Ne glede na obstoj razlogov za izredno odpoved mora biti hkrati izpolnjen tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, kar je prav tako navedeno v prvem odstavku 109. člena ZDR-1[28].

Na spletni strani FURS je pojasnilo, da glede REK obrazcev ni posebnosti pri poročanju[29]. To pomeni, da delodajalec poroča o izplačanih nadomestilih plač kot sicer velja v teh primerih (npr. letni dopust). Nadomestilo plače, zaradi odrejene karantene vpiše v polje M01. V rubriko M02 bi se javil podatek o nadomestilu plače v primeru, ko gre za izjemo iz 5. odstavka 15. člena ZIUPDV (primer c, višja sila)[30]. Znesek nadomestila za karanteno bi načeloma vpisali v polje B02, vendar je FURS podal pojasnilo, da se vsa nadomestila z izjemo skrajšanega DČ in začasnega čakanja na delo vpišejo v polje B01, če delodajalec koristi ukrepe skrajšanega DČ ali začasnega čakanja (glejte Obvestilo FURS).

Primer 22: karantena – stik z okuženo osebo, julij 2020

Delavcu je bila 20.7.2020 odrejena 14 dnevna karantena zaradi stika z okuženo osebo. Delavec se ni okužil med delom, zato bo nadomestilo plače 80 %. Bruto plača za julij 2020 je 1.300,00 EUR Njegova bruto plača za april je bila 1.300,00 EUR, za maj 2020 1.100,00 EUR in junij 980,00 EUR. Povprečna plača trimesečnega obdobja je 1.126,67 EUR. To je osnova za nadomestilo. Nadomestilo za čas trajanja karantene izračunamo v višini 80 % in je 901,34 EUR.

Za julijsko plačo bo delodajalec lahko uveljavljal delno povračilo plače za karanteno in sicer 100 % od zneska 391,89 EUR (I. bruto), t.j. 327,48 EUR. OP: Višina delnega povračila nadomestila plače, ki ga ZRSZ prizna, je zakonsko omejena na največ 892,50 EUR.

Na REK-1 poročamo pod dohodek s šifro 1001. Podatek o znesku bruto karantene vpišemo pod šifro 105. Glede ur pa velja, da jih vpisujemo v postavko B01[31] in praviloma M01[32] na iREK.

REK-1: 1.7.2020 – 31.7.2020

i REK