2.3.1 Višina nadomestila in povračilo nadomestila

Za razliko od ZIUZEOP je nadomestilo po ZIUOOPE določeno v višini 80%. Določba glede najnižjega nadomestila je ostala enaka - ne manj kot znaša minimalna plača.

Razlika je tudi v višini delnega povračila izplačanega nadomestila plače. Po ZIUOOPE ta znaša 80 % nadomestila plače in je omejeno z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (892,50 EUR). Preostalo višino povračila do 20 % nadomestila plače in prispevkov krije delodajalec. Delodajalec krije tudi razliko nad 892,50 EUR. Delodajalec sam plača prispevke delodajalca od celotnega nadomestila. ZRSZ torej delno krije I. bruto.

940,58 EUR < bruto nadomestilo za čakanje (80% povprečne mesečne plače delavca) < bruto plača, če bi delavec delal

povračilo nadomestila ZRSZ = 80 % bruto nadomestila za čakanje < 892,50 EUR (ali sorazmerni znesek)

Pri višini bruto nadomestila moramo torej upoštevati, da:

• ima delavec času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, t.j. 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih
• nadomestilo plače, ne sme biti nižje od minimalne plače v RS (velja za vse delavce pri delodajalcih).

Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Smiselno enako velja za praznik.

Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače za čakanje na delo v tem času ne izplačuje. Čakanje se prekine.

Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače za čas čakanja izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.

Posebnosti pri povračilih za čas čakanja na delo

Izjeme:

• Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
• Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.