4.5 Delno povračilo plače delavcev na začasnem čakanju

Ukrep delnega povračila plače za čakanje na delo je bil z ZIUOOPE podaljšan do 30. junija 2020. ZIUPDV, sprejet 10.7.2020, je ukrep začasnega čakanja na delo podaljšal sprva do 31.7.2020, kasneje pa s sklepi Vlade RS do 30.9.2020.

Po ZZUOOP ukrep velja do konca tega leta, torej do 31.12.2020 z možnostjo 6 mesečnega podaljšanja.

Ukrep čakanja na delo je vsebinsko zelo podoben ukrepom, ki so bili sprejeti z ZIUOOPE in ZIUPDV, zato vas napotujemo na poglavje 2.3. Delno povračilo plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Za razliko od dosedanjih ukrepov se zaostruje t.i. prihodkovni pogoj. Namesto vsaj 10 % padca, je kriterij vsaj 20% padec prihodkov v letu 2020 glede na ustrezno povprečje prihodkov preteklega ali tekočega leta (z izjemo odstotka enako kot v poglavju 2.3.2.).

Glede pravic delavcev v zvezi z vračanjem na delo, letnim dopustom ipd. ni sprememb. Tudi po ZZUOOP velja, da ima » prednost« pred čakanjem druga oblika upravičene odsotnosti z dela kot npr. dopust, bolniška, starševsko varstvo ipd. V času začasnega čakanja na delo lahko delavec koristi dopust in prejme nadomestilo plače kot mu pripada iz tega naslova, torej 100 %. Čakanje se »prekine« tudi v primerih bolniške, porodniške ipd. Drugače je s praznikom. Delodajalcu namreč pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal[35].

V ZZUOOP je po novem predvidena možnost, da se delavec v času čakanja na delo prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in vključi v ukrepe, ki se sicer zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve po ZUTD. V kolikor delavec na začasnem čakanju sicer dela s polnim delovnim časom, ni dolžan izvajati aktivnosti iz ukrepov APZ po ZUTD (kot npr. izobraževanja).

Pri višini nadomestila ni sprememb glede na prejšnji tovrstni ukrep - delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, t.j. 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih. Hkrati velja, da nadomestilo plače, ne sme biti nižje od minimalne plače v RS (velja za vse delavce pri delodajalcih).

940,58 EUR < bruto nadomestilo za čakanje (80% povprečne mesečne plače delavca) < bruto plača, če bi delavec delal

povračilo nadomestila ZRSZ = 80 % bruto nadomestila za čakanje < 892,50 EUR (ali sorazmerni znesek)

Glede postopka in načina uveljavljanja povračila plače ni sprememb. Delodajalec mora v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje vložiti elektronsko vlogo pri ZRSZ, najpozneje pa do 15. decembra 2020. Vlogi za delavca na začasnem čakanju na delo mora delodajalec priložiti oceno upada prihodkov, za pravilnost katere je kazensko in materialno odgovaren, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

ZRSZ o vlogi odloči v 15 dneh od vložitve s sklepom.

Delno povračilo nadomestila plače (razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremenijo delodajalca) se delodajalcu izplačujejo mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

Sprememba je na področju odpuščanj delavcev, ki so na čakanju. Za razliko od ZIUPDV prepoved odpuščanja iz poslovnega razloga po ZZUOOP velja za vse delavce na čakanju in ne le tiste, za katere delodajalec uveljavlja povračilo nadomestila. V veljavi ostaja tudi prepoved odpuščanja večjemu številu delavcev razen, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po ZZUOOP ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV (kršitev prepovedi odpuščanja).