PRILOGA 1: FURS Pogosta vprašanja FAQ FURS z dne 10. 12. 2020; posodobljeno 15. 3. 2021

Predlaganje REK obrazcev čakanje na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa- Poročanje podatkov na obračunu REK-1 po ZIUOOPE in ZZUOOP

Obvestilo eDavki 05.06.2020 10:25, Dopolnitev 5.11.2020, dopolnitev 15.3.2021

Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa za obdobje od 1. 6. 2020 dalje ureja Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 – ZIUOOPE in Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 - ZDUOP.

Ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo urejajo naslednji zakoni:

• za obdobje junij 2020 Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 – ZIUOOPE;
• za obdobje 1. 7. do 30. 9. 2020 Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 – ZIUPDV;
• za obdobje 1. 10. 2020 do 31. 1. 2021 Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 – ZZUOOP in Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 - ZIUOPDVE in
• za obdobje 1. 2. do 30. 4. 2021 Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 - ZDUOP.

Vse navedene ukrepe delodajalec uveljavlja pri Zavodu RS za zaposlovanje. FURS bo Zavodu za potrebe vodenja postopka posredoval podatke iz predloženih REK-1 obrazcev. V ta namen je v primeru uveljavljanja zgoraj navedenih ukrepov spremenjeno poročanje na REK obrazcih, kar je opisano v nadaljevanju:

• delodajalec, ki je plačnik davka, najkasneje na dan izplačila prek sistema eDavki predloži REK obrazec za izplačilo plače in nadomestila plače z oznako vrste dohodka 1001;
• znesek nadomestila, za katerega bo delodajalec uveljavlja delno povračilo pri Zavodu poroča na REK-1 v polju 105 (nadomestila plače, ki ne bremenijo pravnih oseb). V polju 105 se tako kot doslej poročajo tudi vsa ostala nadomestila (ni spremembe pri poročanju);
• na predloženem REK obrazcu o izplačani plači in nadomestilu plače delodajalec poroča v skupnem znesku za vse zaposlene (za zaposlene, ki prejmejo plačo, za zaposlene, za katere delodajalec uveljavlja subvencije, in tiste zaposlene, za katere je delodajalec upravičen do povračila nadomestila) – in ni potrebno predlagati ločenih REK obrazcev;
• za delodajalce, ki uveljavljajo ugodnosti po interventni zakonodaji, se spremeni poročanje podatkov v B01 in B02 poljih na individualnem REK obrazcu. V času uveljavljanja navedenih ukrepov se v polje B02 vpisuje samo nadomestila, ki jih delodajalec izplačuje na podlagi interventne zakonodaje (uveljavlja ugodnost pri Zavodu za zaposlovanje). Znesek dejanskega vračila (subvencije) s strani zavoda ni predmet poročanja na REK obrazcu, ampak se vpisuje izplačano nadomestilo plače v celotnem znesku.

V polje B02 se v tem primeru ne vpisuje podatkov o izplačilih ostalih nadomestil, ki jih delodajalec refundira oz. mu sredstva povrnejo iz proračuna, ZZZS ali ZPIZ; prav tako ne izplačila nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP, niti nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva na podlagi 57. člena ZZUOOP. Podatke o teh nadomestilih se vpisuje v polje B01.

Za delodajalce, ki NE uveljavljajo ugodnosti po interventni zakonodaji, sprememba poročanja podatkov v B01 in B02 poljih na individualnem REK obrazcu ne velja.

1. Primer poročanja: uveljavljanje subvencije za skrajšani delovni čas:

Delavec dela skrajšan DČ in prejme plačo in nadomestilo plače v višini 1.000 eur

• Na zbirnem REK obrazcu polje 101 = 1.000, polje 105 = 200
• Na iREK obrazcu: A052 = 1101, A052 znesek= 1.000 eur,
• v polje B01 se vpiše podatek o številu dejansko opravljenih ur in znesek izplačane plače za opravljeno delo (primer: delavec v juniju dela skrajšani delovni čas 6 ur/dnevno (za mesec junij 132 ur),

B01U: 132 ur B01Z: 800,00 €

• v polje B02 se vpiše podatek o številu ur in znesek nadomestila plače delnega začasnega čakanja na delo, za katerega delodajalec naknadno uveljavlja subvencijo pri Zavodu ;

B02U: 44 ur B02Z: 200,00 €.

• nadomestilo plače, za skrajšan delovni čas se poroča v rubriki M01 (plača in nadomestilo plače). Obdobja v RUBRIKI M se ne delijo, morajo slediti prijavi in odjavi za posameznega zavarovanca.

2. Primer poročanje: nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (od 1.6. do 30.6.2020):

Delavec, ki je cel mesec na čakanju prejme nadomestilo plače v višini 960 eur

• Na zbirnem REK obrazcu polje 101 = 960, polje 105 = 960
• Na iREK obrazcu: A052 = 1101, A052 znesek= 960 eur;

v polje B02 se vpiše številu ur, ko je bil zaposleni na čakanju na delo, in znesek izplačanega nadomestila; B02U: 176 ur (junij 2020) B02Z: 960,00 €

• Nadomestilo plače za čakanje, zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, se poroča v rubriki M01 (plača in nadomestilo plače). Obdobja v RUBRIKI M se ne delijo, ampak morajo slediti prijavi in odjavi za posameznega zavarovanca.

Predlaganje REK-1 obrazca v primeru nadomestila za kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni), odrejene karantene ali višje sile zaradi obveznosti varstva

V primeru izplačila nadomestila plače zaradi:

• kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP, ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od ZZZS, in
• v primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva po 57. členu ZZUOOP

se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.

Pojasnilo o pravici odsotnost zaradi bolezni do 3 dni je objavljeno na spletni strani ZZZS: http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/2E73A2071FD23AB9C125860F003EAF6D

Delodajalci, ki ne izplačuje nadomestil za čakanje na delo in/ali za skrajšan delovni čas, pa v B02 poročajo vsa izplačana nadomestila, ki jih dobijo povrnjena od drugih zavodov ali proračuna (enako, kot je veljalo za poročanje pred uveljavitvijo interventne zakonodaje).

 

1. Kako predložiti REK-1 obrazec za plačo marec, od katere je delodajalec oproščen plačila prispevkov?

V takem primeru upravičeni delodajalec davčnemu organu poroča ločeno za del plače, od katere uveljavlja oprostitev plačila PIZ.

Primer: če je delavec delal cel mesec, se ločeno poroča o plači za obdobje od 1. 3. do 12. 3. 2020, in sicer z navedbo vrste dohodka 1001 ter ločeno za obdobje od 13. 3. do 31. 3. 2020, in sicer z navedbo vrste dohodka 1002.

V primerih ločenega poročanja se pri sestavitvi REK obrazca smiselno upoštevajo pravila, kot sicer veljajo za izplačilo plače v dveh delih.

V poljih M se v obeh primerih poroča obdobje 1. 3. 2020 do 31. 3. 2020, pri čemer se na posamezni vrsti dohodka navede ustrezno število ur in znesek, glede na izbrano vrsto dohodka.

 

2. Ali lahko uveljavljam oprostitev plačila prispevkov od vseh izplačanih nadomestil plač?

Upravičeni delodajalci od nadomestila za čakanje na delo zaradi posledic epidemija in nadomestil za čakanje zaradi višje sile uveljavljajo oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost od nadomestila plače, in sicer za obdobje od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec (1.753,84 eur). Če je znesek nadomestila višji od povprečne plače, se od razlike prispevki za socialno varnost obračunajo in plačajo.

Omejitev v višini povprečne plače se nanaša na mesečno obdobje in je treba v primeru, ko delavec ni cel mesec na čakanju, upoštevati sorazmeren znesek.

 

3. Za katero obdobje lahko delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov od izplačanih nadomestil plač?

Oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost od nadomestila plače upravičeni delodajalci uveljavljajo za obdobje od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine 1.753,84 eur. Limit v višini povprečne plače se ustrezno preračuna v primerih, ko delavec ni cel mesec na čakanju in v primerih, ko je zaposlen za krajši delovni čas.

 

4. Kako uveljavljam pravico do povračila nadomestila plače?

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavod bo o vlogi odločil s sklepom, če bodo izpolnjeni pogoji za delno povračilo nadomestila plače, določeni z zakonom.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec, ki ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih izterjuje FURS. Pri izračunu zapadlih obveznosti, se upoštevajo vse neplačane terjatve in obveznosti zapadle do datuma preverjanja, upošteva se toleranca do 10,00 EUR dolga. Zavezanec lahko preveri, če ima plačane vse obveznosti z naročilom potrdila o poravnanih obveznostih v portalu eDavki. Če zapadle obveznosti niso plačane, je izdana zavrnilna odločba. Skupaj z zavrnilno odločbo je izdano tudi obvestilo o dolgu z informacijami za izvedbo plačila, če zavezanec ob naročilu potrdila označi, da želi poravnati dolg, če le-ta obstaja. V primeru, da so obveznosti poravnane, je izdano potrdilo.

Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

Podatke o izpolnjevanju pogojev bo FURS zavodu zagotavljal avtomatsko in zavezancu ne bo treba pridobiti potrdila.

 

5. Kje lahko najlažje preverim, ali sem dolžnik do FURS?

Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki z vpogledom v knjigovodsko kartico. (eKarticaO – davki, prispevki in eKarticaC – carine, trošarine in nedavčne terjatve).

 

6. Kako delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov, če je plačo za delo v marcu izplačal pred sprejetjem interventnega ukrepa?

Upravičeni delodajalec, ki ob izplačilu plače za opravljeno delo v marcu (za obdobje od 13. 3. 2020 dalje), ni upošteval oprostitve plačila PIZ, oprostitev plačila uveljavlja naknadno tako, da popravi predloženi REK-1 obrazec za izplačano plačo marec. V takem primeru delodajalec predloži davčnemu organu popravek z zmanjšanjem (vrsta dohodka 1001) in za del plače, od katere je delodajalec oproščen plačila prispevkov za PIZ, predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1002.

 

7. Kako predložiti REK-1 obrazec za plačo marec, od katere je delodajalec oproščen plačila prispevkov?

V takem primeru upravičeni delodajalec davčnemu organu poroča ločeno za del plače, od katere uveljavlja oprostitev plačila PIZ.

Primer: če je delavec delal cel mesec, se ločeno poroča o plači za obdobje od 1. 3. do 12. 3. 2020, in sicer z navedbo vrste dohodka 1001 ter ločeno za obdobje od 13. 3. do 31. 3. 2020, in sicer z navedbo vrste dohodka 1002.

V primerih ločenega poročanja se pri sestavitvi REK obrazca smiselno upoštevajo pravila, kot sicer veljajo za izplačilo plače v dveh delih.

V poljih M se v obeh primerih poroča obdobje 1. 3. 2020 do 31. 3. 2020, pri čemer se na posamezni vrsti dohodka navede ustrezno število ur in znesek, glede na izbrano vrsto dohodka.

 

8. Kako se odda REK obrazec pri uveljavljanju tega ukrepa?

Delodajalec mora ob izplačilu nadomestila plače, najkasneje na dan izplačila predložiti REK-1 obrazec. Če je oddaja REK obrazcev prek sistema eDavki onemogočena, delodajalec odda REK-1 obrazec, ko je vzpostavljena oddaja prek sistema eDavki. Upravičeni delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo plače višje od povprečne plače, potem za razliko (znesek nad povprečno plačo) oddajo ločen REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer prispevke za socialno varnost od nadomestila plače, ki presega znesek 1.753,84 eur obračunajo in plačajo v celoti.

Na REK-1 obrazcu vrsta dohodka 1004 se ne izpolnjujejo podatki o morebitnih ostalih oprostitvah prispevkov, do katerih je upravičen delodajalec (npr. za invalide nad kvoto, starejše delavce, zaposlitve za nedoločen čas). Na zbirnem REK-1 se torej ne vpisujejo podatki v polja 115, 308, 309, 312, 313 in 314. Na individualnem REK obrazcu se ne izpolnjujejo polja A014, A017, A020, A021, A022.

Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije delodajalec vpiše v polje M01, nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile pa v polje M02. V poljih M se v obeh primerih poroča obdobje 1. 3. 2020 do 31. 3. 2020 in navede ustrezno število ur.

 

9. Kako se predloži REK obrazec, če v posameznem mesecu delavec del obdobja dela, del obdobja pa je na čakanju?

V takem primeru delodajalec predloži ločen REK-1 obrazec za izplačilo nadomestila za čakanje (vrsta dohodka 1004) in ločeno REK-1 obrazec za izplačilo plače (vrsta dohodka 1001 ali 1002).

 

10. Kako postopa upravičeni delodajalec, če ob izplačilu plače za obdobje marec ni upošteval oprostitve plačila prispevkov?

Upravičeni delodajalec lahko oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost od izplačanih nadomestil plač uveljavlja naknadno tako, da predloži popravek z zmanjšanjem predloženega REK-1 obrazca (vrsta dohodka 1001) in hkrati predloži REK-1 obrazec za vrsto dohodka 1004. Na REK-1 obrazcih tako ločeno poroča za del obdobja, ko do oprostitev ni bil upravičen in del obdobja, ko je bil upravičen do oprostitve plačila prispevkov. V poljih M se v obeh primerih vpiše obdobje celotnega meseca in ustrezno število ur.

 

11. Kako se obračunajo prispevki od nadomestila plače?

Prispevki za socialno varnost se obračunajo v skladu z veljavno zakonodajo. Tudi pri izplačilu nadomestila plače je treba upoštevati določbo četrtega odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2, ki določa obračun in plačilo prispevkov v primeru, ko izplačilo plače in nadomestila plače ne dosega zneska najnižje osnove za plačilo prispevkov (trenutno veljavna najnižja osnova za plačilo prispevkov znaša 1.017,23 eur). Oprostitev plačila prispevkov se upošteva tudi za prispevke, ki jih v tem primeru delodajalec obračuna od razlike do najnižje osnove za plačilo prispevkov.

 

12. Ali je uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov PIZ obvezno za upravičena podjetja?

Uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov PIZ po 33. členu ZIUZEOP je odločitev delodajalca, ki se lahko tej pravici tudi odpove. Odpoved pravici do oprostitve plačila prispevkov PIZ je smiselna predvsem v primerih, ko delodajalec že v naprej ve, da ne bo izpolnjeval pogojev za državno pomoč, kot izhaja iz 20.a člena ZIUZEOP (med drugimi pogoj, da skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 800.000 eur na posamezno podjetje) in bi moral te prispevke plačati naknadno.

Ob tem opozarjamo, da obveznost izplačila kriznega dodatka po drugem, tretjem in četrtem odstavku 33. člena ZIUZEOP za delodajalca obstaja tudi v primeru, če se bo odpovedal pravici do oprostitve plačila prispevkov za PIZ, saj zakon v tem primeru nikakor ne dopušča možnosti izbire. Krizni dodatek morajo skladno z drugim odstavkom 33. člena ZIUZEOP namreč izplačati vsi delodajalci iz prvega odstavka 33. člena ZIOUZEOP, pri čemer pa izplačilo ni odvisno od tega, ali se bodo delodajalcu oprostili prispevki za PIZ ali pa se bo tej pravici odrekel.

 

13. Od katerih dohodkov iz delovnega razmerja se prizna oprostitev plačila prispevkov?

Delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je določena v 33. členu ZIUZEOP, se nanaša na izplačila plač delavcem za obdobje od razglasitve epidemije, to je od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020.

Oprostitev plačila prispevkov za PIZ (tako prispevek zavarovanca kot tudi prispevek delodajalca ter prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem) velja za tiste delavce, ki v času uporabe interventnih ukrepov po ZIUZEOP niso na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela iz razloga višje sile po tem zakonu, pri tem pa ni pomembno ali delavec delo opravlja na sedežu podjetja, doma ali na drugi lokaciji.

Oprostitev plačila prispevkov za PIZ se prizna od izplačanih plač tudi npr. za čas, ko so zaposleni na dopustu ali na bolniški ter prejemajo nadomestilo plače v skladu z drugim in tretjim odstavkom 137. člena ZDR-1 ter vsa druga nadomestila za plačo, ki se izplačujejo na podlagi ZDR-1, razen za nadomestila, za katera že ta zakon določa oprostitev vseh prispevkov. Oprostitev plačila se nanaša na izplačane plače in nadomestila plač za delo v času epidemije, ne more pa jo delodajalec uveljavljati odbonitet in drugih dohodkov iz dela, ki niso del plače.

Oprostitev plačila prispevkov PIZ po tem zakonu delodajalec tudi ne more uveljavljati od nadomestila plače zaradi bolniškega staleža, ki ga dobi povrnjenega s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS). Bolj podrobno na spletnih straneh ZZZS.

ZZZS delodajalcu povrne izplačano nadomestilo plače za odsotnosti zaradi bolniškega staleža delavca:

• od prvega dne odsotnosti (npr. zaradi nege, izolacije, spremstva,…);
• od 31. delovnega dne odsotnosti dalje (v ostalih primerih);
• od prvega dne odsotnosti od 11. 4. 2020 do predvidoma 31. 5. 2020 v skladu s 56. člena ZIUZEOP (zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni, poškodbe izven dela, poškodba po tretji osebi izven dela, poškodba pri delu, poklicne bolezni, ki ga je pred ZIUZEOP moral do 30. delovnega dne izplačati v svoje breme delodajalec).

 

14. Kako delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov, če ne more oddati REK obrazca?

Zaradi potrebne prilagoditve nekaterih REK obrazcev na podlagi interventne zakonodaje je bila onemogočena oddaja REK obrazca prek sistema eDavki. Upravičeni delodajalci, ki so v tem času izplačali plačo, so lahko kljub neoddaji REK-1 obrazca pri plačilu prispevkov upoštevali oprostitev. Do 30. 4. 2020 mora delodajalec oddati pravilen REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1002 – Plača za delo v času epidemije, na katerem bo prispevke PIZ samo obračunal (za obdobje 13.3. dalje) in REK-1 z vrsto dohodka 1001 (za obdobje do 13.3.2020).

 

15. Katere prispevke upravičeni delodajalci plačajo in za katere velja oprostitev?

Oprostitev plačila prispevkov se nanaša na izplačane plače za delo v obdobju epidemije, torej za marec (od 13.3. do 31.3.), april in maj 2020. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (delojemalca in delodajalca) so oproščeni plačila in jih delodajalec samo obračuna, ostale prispevke pa je treba plačati v celoti.

 

16. Kako delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov?

Delodajalec mora za izplačano plačo predložiti REK-1 obrazec. Upravičeni delodajalci so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje avtomatično in to oprostitev prikažejo na REK-1 obrazcu tako, da navedejo vrsto dohodka 1002. Za oprostitev plačila prispevkov PIZ ni treba oddati nobene vloge.

 

17. Kdo je upravičen do kriznega dodatka in kakšna je obdavčitev kriznega dodatka?

Zasebni delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela v času epidemije, torej za marec (za obdobje od 13.3. do 31.3.) april in maj 2020, in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 3x minimalne plače (3x 940,58 eur), izplačajo ob plači za posamezni mesec krizni dodatek v višini 200 eurov, oziroma sorazmerni del. Delavci katerih zadnja plača presega 3x minimalno plačo do kriznega dodatka niso upravičeni.

Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.

 

18. V kakšni višini se izplača krizni dodatek?

Upravičeni delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela v času epidemije (od 13.3. do 31.5. 2020), in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 3x minimalne plače (3x 940,58 eur), izplačajo ob plači za posamezni mesec krizni dodatek v višini 200 eurov, oziroma sorazmerni del.

Če zadnja izplačana mesečna plača delavca (oziroma sorazmerni znesek v primeru krajšega delovnega časa) presega trikratnik minimalne plače, delavec ni upravičen do kriznega dodatka, ki se ne všteva v davčno osnovo. (Primer: če je delavec zaposlen za polovični delovni čas, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača ni presegla polovice 3x minimalne plače.). Navedeno ne vpliva na odločitev delodajalca, da takšnemu delavcu izplača dodatek k plači ali nagrado v obliki drugega dohodka iz delovnega razmerja.

Če delavec ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

 

19. Kaj vsebuje zadnja izplačana plača?

Upošteva se plača opredeljena v 126. členu Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 (osnovna plača + dodatek za delovno uspešnost + dodatki + plačilo za poslovno uspešnost, če je tako določeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi). Dodatki k plači so določeni v 127. in 128. členu ZDR-1.

Navedeno velja tako za delavce, ki delajo v Sloveniji, kot tudi za delavce, napotene na delo v tujino.

Kot zadnja izplačana plače se upošteva plača preteklega meseca; primer pri plači za april, izplačilo v mesecu maju bo delodajalec izplačal krizni dodatek, pri čemer bo upošteval zadnje izplačilo plače, torej plačo za marec izplačano v aprilu.

 

20. Kako se izračuna sorazmerni znesek kriznega dodatka?

Krizni dodatek v višini 200 eur se izplača, če delavec, ki je zaposlen pri upravičenem delodajalcu za polni delovni čas ves mesec dela in njegova zadnja izplačana plača ne presega zneska 3xMP. Pri izračunu se upoštevajo dnevi po delovnem koledarju delodajalca.

Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača.

Primer 1: po delovnem koledarju je od uvedbe epidemije dalje v marcu 2020 13 delovnih dni, od skupno 22 delovnih dni. Če delavec dela polni delovni čas v enakomerno razporejenem urniku znaša dovoljen krizni dodatek 118,18 eur (200/22*13). Če ima neenakomerno razporejen delovni čas, je krizni dodatek treba preračunati z upoštevanjem dejanskega števila opravljenih ur v primerjavi z mesečnim fondom ur.

Primer 2: v aprilu 2020 je po delovnem koledarju delodajalca 20 delovnih dni in 2 praznika, ki bi bila drugače delovna dneva. Delavec, ki dela vse dni v mesecu, odsoten pa je na praznični dan, ki bi bil sicer delovni dan (ponedeljek) je upravičen do kriznega dodatka v višini 200 eur.

Pod enakimi pogoji je delavec, ki je zaposlen za polovični delovni čas upravičen do kriznega dodatka, ki znaša 100 eur.