2.2.3 Pravice in obveznosti delavca s skrajšanim delovnim časom

Ker delavec ohranja zaposlitev za polni delovni čas tudi v času izvajanja ukrepa odreditve dela za krajši delovni čas in ostaja vključen v socialna zavarovanja v polnem obsegu, delodajalec pa za delež delovnega časa, za katerega je napoten na delno čakanje, lahko uveljavi pravico do subvencije, delavec ne sme biti prikrajšan pri upravičenjih, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas.

Delavec ohrani enake pravice. Plačilo za delo je odvisno od okoliščin:

• v času, ko dejansko dela dobi delavec 100 % plačo; če npr. dela 4 ure dnevno bo za 20 ur tedensko dobil 100 % plačo v sorazmernem delu.
• za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga – 80 % nadomestilo plače;
• v času izrabe letnega dopusta, bolniške, praznika, bo dobil ustrezno nadomestilo plače po ZDR-1; 100 % za letni dopust, 100 % za praznik in hkrati 80 % za čakanje[23] …

Delavec ima tudi pravico do odmora, ki je sorazmerna skrajšanemu delovnemu času. Če dela »polovičen« čas, je tudi pravica do odmora polovična (namesto 30 minut, 15 minut).