6.1 Odpoved pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga

S tem zakonom se spreminja ZDR-1 in sicer 89. člen, ki se nanaša na razloge za redno odpoved. Doslej so med veljavnimi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca veljali prenehanje potreb po delavcu, nedoseganje rezultatov, kršitev pogodbe o zaposlitvi, nezmožnost opravljanja dela iz zdravstvenih razlogov, neuspešno opravljeno poskusno delo. V teh primerih je lahko delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi, vendar le, če so bili navedeni razlogi utemeljeni. Od 31.12.2020 pa velja, da lahko delodajalec brez utemeljenega razloga delavcu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine, odpove pogodbo o zaposlitvi. Po trenutno veljavni zakonodaji[37] je »splošno pravilo« za pridobitev starostne pokojnine starost 58 let in 40 let delovne dobe za moške ter 38 let za ženske. Delodajalec lahko pridobi podatke o izpolnjevanju pogojev za pridobitev starostne pokojnine pri ZPIZ. V tem primeru je odpovedni rok 60 dni. Delavcu pripada odpravnina v višini, ki jo določa 108. člen ZDR-1.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja velja tudi za javne uslužbence. Interventni zakon namreč na enak način kot ZDR-1 spreminja Zakon o javnih uslužbencih.

V primerih, ko je delavec upravičen do odpravnine po 108. členu ZDR- 1, mu odpravnina, ki jo določa ZDR-1 ob upokojitvi ne pripada. V kolikor je znesek odpravnine, določen v 108. členu ZDR-1 nižji od zneska odpravnine v primeru upokojitve po 132. členu ZDR-1, pripada delavcu razlika do odpravnine po 132. členu ZDR-1.

višina odpravnine po 108. členu ZDR-1 < višina odpravnine po 132. členu ZDR-1 = višina odpravnine po 132. členu ZDR-1

Odpravnina po 108. členu ZDR-1: Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. KP lahko to urejajo drugače, za delavca ugodneje.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

• 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
• 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
• 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če KP na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Odpravnina po 132. členu ZDR-1: Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

V zvezi z odpravninami vas opozorimo, da se davčna obravnava odpravnin (dohodnina in prispevki) izplačanih po 108. in 132. členu ZDR-1 razlikuje. O izplačilu odpravnin smo pisali v e-seminarju Drugi dohodki.