E-Seminarji >>

Plače v času veljavnosti interventnih zakonov

Kazalo

Plače v času veljavnosti interventnih zakonov

Uvod

Pripravili smo e-seminar, v katerem so prikazani primeri, ki se nanašajo na interventno zakonodajo, od 13.3.2020 dalje. Možnih kombinacij izplačil plač v tem obdobju je veliko: redno delo, čakanje, bolniške, izolacije, karantene, dopusti, višja sila ... Poleg veljavnih določb “običajne” delovno pravne in davčne zakonodaje (ZDR-1, ZDavP-2, Zdoh-2, ZZVZZ, ZPIZ-2 …) je potrebno upoštevati tudi morebitne spremembe interventnih zakonov. Gradivo je pripravljeno po obdobjih veljavnosti posameznih zakonov.

V uvodnem delu bi pojasnili, da se gradivo nanaša na delodajalce, ki so plačniki davka in so dolžni oddati ustrezne REK obrazce. Obrazcev PNiPD, ki jih oddajajo delodajalci, ki niso plačniki davka po 58. členu ZDavP-2 (npr. diplomatsko-konzularno predstavništvo tuje države v RS) ne obravnavamo. Prav tako ne obravnavamo posebnosti, ki veljajo za javni sektor.

Sestavni del seminarja je tudi pripomoček za okviren izračun povprečnih prihodkov v excelu. V skladu z ZIUPOPDVE je Ministrstvo za finance pripravilo merila pri ugotavljanju sorazmernosti prihodkov v podzakonskem predpisu (Pravilnik: Uradni list RS, št. 28/2021 in Uradni list RS, št. 58/2021), ki se upoštevajo pri presoji vračanja sredstev za interventni ukrep čakanja na delo. Gre za merila sorazmernosti pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. V dopolnjenem Pravilniku so med merili dodani tudi prihodki glede na povprečno število zaposlenih in glede na vrednost OS brez zemljišč. Upošteva se izračun, ki je za delodajalca ugodnejši.

Več o tem v gradivu – Pravilnik o merilih sorazmernosti.

1 Plače v času veljavnosti interventnih zakonov - od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020 - ZIUZEOP, ZIUZEOP-A in ZIUPPP (samo za karanteno)

ZIUZEOP je začel veljati 11. 4. 2020 in v 20. členu določa, da se začasni ukrepi uporabljajo od 13. 3. 2020, razen, če ta zakon določa drugače. ZIUZEOP je začasno “zamrznil” določbe ZIUPPP, ki se nanašajo na pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Vse vloge iz tega obdobja so obravnavane po ZIUZEOP[1].

ZIUPPP (Uradni list RS, št. 36/20) se uporablja v primerih karantene.

Spremembe in dopolnitve ZIUZEOP (ZIUZEOP-A) so bile v (Uradnem listu RS št. 61/20), objavljene 30.4.2020. Zakon je začel veljati 1.5.2020, vendar se je večina določb v zvezi s plačami uporabljala za nazaj, od 13.3. 2020 ali od 11.4.2020:

pogoji za dodelitev državne pomoči (20.a člen, velja od 1.5.2020)
v ukrepe državne pomoči so vključeni tudi delodajalci, ki po SKD sodijo v skupino K, če imajo na dan 13.3.2020 do 10 zaposlenih (11 in več niso upravičeni) (22. člen, velja od 13.3.2020)
iz ukrepov so izrecno izvzeta tuja diplomatska predstavništva in konzulati ter mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organe in agencije EU v RS (22. člen, velja od 13.3.2020)
spremenjen prihodkovni pogoj, pri čemer humanitarnim organizacijam tega ni potrebno preverjati (22. člen, velja od 13.3.2020)
definirani prihodki za presojo izpolnjevanja prihodkovnega pogoja (22. člen, velja od 13.3.2020)
sprememba na področju neprekinjenega čakanja; delavec ima pravico, da se na zahtevo delodajalca lahko vrne na delo (to je pravica delavca) do 7 delovnih dni v mesecu (ne nujno zaporednih) (24. člen, velja od 1. 5. 2020)
obvezno minimalno nadomestilo za čas čakanja iz poslovnega razloga ali višje sile velja za vse delodajalce (26. člen, velja od 13. 3. 2020)
sprememba 28. člena ni vsebinske narave; s spremembo določbe se jasneje določa, da se oprostitev prispevkov nanaša na nadomestila plače za obdobja, v katerem veljajo ukrepi iz ZIUZEOP (28. člen, velja od 13.3.2020)
bolj natančna opredelitev upravičencev do kriznega dodatka in usmeritev glede oprostitve prispevkov za PIZ (33. člen, velja od 13. 3. 2020)
ureditev izplačila kriznega dodatka v invalidskih podjetjih in plačevanje prispevkov za poklicno zavarovanje za zavezance (33.a člen in 33. b člen, veljata od 13. 3. 2020)
dokončanje postopkov glede uveljavljanj povračila nadomestil plač je urejeno v prehodnih določbah; velja, da bodo postopki obravnavami po novem ZIUZEOP (ZIUZEOP-A), če bodo posledice z vidika vračila državne pomoči za delodajalca ugodnejše.
rok za predložitev vlog je podaljšan, in sicer morajo delodajalci vloge predložiti v osmih dneh od uveljavitve ZIUPZEOP-A (do 9. 5.). Oseba, ki vloge oziroma izjave ni predložila na podlagi šestega odstavka 29. člena in tretjega odstavka 38. člena ZIUZEOP pravočasno, lahko vlogo oziroma izjavo predloži v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, t.j. 9. 5. 2020 (na ZRSZ so potrdili, da se datum ne prestavi na prvi delovni dan)
delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in krizni dodatek se ne vračata v primerih, da podjetje deli dobiček, izplača del plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 oziroma za leto 2020 (99. člen, velja od 1. 5. 2020).

Povzetek:

za obračun plač od vključno 13.3.2020 do 31.5.2020 so v veljavi določbe ZIUZEOP z dopolnitvami ZIUZEOP-A (z izjemo karantene in bolniške do 30 dni)
bolniška do 30 dni v breme ZZZS po ZIUZEOP in ZIUZEOP-A velja od 11.4.2020 do 31.5.2020
za obračun karantene od vključno 29.3.2020 do 31.5.2020 veljajo določbe ZIUPPP.

[1] ZIUPPP je bil kot začasen ukrep sprejet v prvem paketu in velja od 29. 3. 2020. Začasno “zamrznjene” določbe iz ZIUPPP bodo aktualne po prenehanju veljavnosti ZIUZEOP, predvidoma od 1. 6. 2020.

1.1 Število obračunov plač v posameznem mesecu

V obdobju veljavnosti prvih dveh interventnih zakonov je precej zmede povzročala izvedba obračuna plač in poročanja v zvezi s tem.

Če gre za enkratno izplačilo plače in (kateregakoli) nadomestila plače je pravilno pripraviti en obračun plače. V tem primeru zaposleni dobijo eno plačilno listo, programska oprema pa mora omogočiti pravilno pripravo REK-1 - razdelitev plače in nadomestil na več REK-1 obrazcev, če je to potrebno. Glede prispevkov za socialno varnost ni težav pri razdelitvi zneskov na posamezne REK-1 obrazce, ker se računajo od posamezne bruto osnove. Vprašanje je kako »razdeliti« dohodninski del. V zvezi s tem smo na edavkih našli navodilo[2], ki ga lahko smiselno uporabimo tudi v tej situaciji. Plačnik davka akontacijo dohodnine obračuna in plača od celotnega posameznega dohodka (npr. plače), na posameznem REK-1 obrazcu pa prikaže sorazmeren del obračunane akontacije. Uveljavljanje olajšav pri obračunu akontacije dohodnine plačnik davka prikaže na enem izmed oddanih REK-1 obrazcev, za ta dohodek. Na FURS smo dobili tudi ustno potrdilo, da se olajšave prikažejo le na enem REK-1 obrazcu, na prvem.

V primeru večkratnih izplačil plače pa je pravilno uporabiti več obračunov plače. V kolikor se uporabi izplačilo plače v več delih, bodo zaposleni dobili več plačilnih list, za vsak posamezen obračun bo program izdelal REK-1 s pripadajočimi i REK obrazci. Glede obračuna prispevkov ni razlik med enim in drugim načinom obračuna, medtem ko je pri akontaciji dohodnine drugačna obravnava. V tem primeru je glede akontacije dohodnine potrebno slediti 127. členu ZDoh-2, ki obravnava tak način izplačevanja: Če se dohodek iz delovnega razmerja, ki se nanaša na mesečno obdobje, izplača v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela dohodka iz delovnega razmerja ugotovi višina mesečnega dohodka iz delovnega razmerja in izvrši izračun akontacije dohodnine ter poračun že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov dohodka iz delovnega razmerja. O takem načinu obračunavanja plač smo pisali v gradivu Plače 2020. (Glejte tudi: Kako predložiti REK-1 obrazec za plačo marec, od katere je delodajalec oproščen plačila prispevkov?).

[2] https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/OPENPORTAL/Pages/Notices/NoticeDetail.aspx?id=991

1.2 Zaposleni, ki ne delajo iz razlogov na strani delodajalca (velja od 13.3.2020 do 31.5.2020)

V tem delu gradiva obravnavamo plače za zaposlene, ki so na čakanju doma iz t.i. poslovnega razloga. Gre za čakanje na delo, ki je bilo do začetka veljavnosti interventnih zakonov (ZIUZEOP), urejeno v 138. členu ZDR-1. Z namenom ohranitve delovnih mest lahko delodajalci ob izpolnjevanju pogojev pričakujejo povračilo nadomestil plač iz naslova začasnega čakanja.

Ukrep velja za vse delodajalce, ki bodo izpolnili »prihodkovni« pogoj, razen za:

neposredne ali posredne uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
delodajalce, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po SKD, in imajo več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,
tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS.

Na čakanje na delo so lahko napoteni vsi delavci pri delodajalcu, razen delavcev, ki so v odpovednem roku. V tem primeru osnovni namen, t.j. ohranjanje zaposlitve, ni izpolnjen. Delodajalec mora delavca pisno napotiti na začasno čakanje na delo in v napotilu določiti čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Začasno čakanje je lahko odrejeno najdalj do 31.5.2020.

Na podlagi ZIUZEOP (21.-32. člen) imajo delodajalci pod določenimi pogoji možnost delnega povračila izplačanih nadomestil plač za delavce, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije (I. bruto) in oprostitve vseh prispevkov od nadomestil. Izplačano nadomestilo plače iz 26. člena ZIUZEOP se povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca (28. člen ZIUZEOP).

povračilo nadomestila ZRSZ = bruto nadomestilo – prispevki zavarovanca; bruto nadomestilo < 1.753,84 EUR (ali sorazmerni znesek)

FURS (FAQ) pojasnjuje, da se omejitev v višini povprečne plače nanaša na mesečno obdobje in je treba v primeru, ko delavec ni cel mesec na čakanju, upoštevati sorazmeren znesek (Glejte tudi: Ali lahko uveljavljam oprostitev plačila prispevkov od vseh izplačanih nadomestil plač?.

Delno povračilo nadomestila velja za delodajalce, ki izpolnjujejo predpisane pogoje – upravičeni delodajalci.

28. člen ZIUZEOP pa določa tudi, da so delodajalci za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po ZIUZEOP oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače, od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec.

oprostitev prispevkov delodajalca in zavarovanca od bruto nadomestila; bruto nadomestilo < 1.753,84 EUR (ali sorazmerni znesek)

V kolikor je nadomestilo za čas čakanja višje, razlika bremeni delodajalca, vključno s prispevki od te razlike. Breme delodajalca so tudi bonitete ter povračila materialnih stroškov.

1.2.1 Pogoji za delodajalce – upravičeni delodajalci
1.2.1.1 Pogoji za pridobitev pravice do nadomestila in oprostitve prispevkov

Pravico do delnega povračila nadomestila plače in oprostitve prispevkov lahko uveljavlja vsak delodajalec v RS, razen:

neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, razen delodajalcev, ki po SKD sodijo v skupino K, če imajo na dan 13.3.2020 do 10 zaposlenih (11 in več niso upravičeni) (ZIUPZEOP-A, velja od 13.3.2020)
tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS.

Delna povračila se nanašajo na plače in ne na druge prejemke, ki jih delodajalci izplačujejo.

Pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače in oprostitve prispevkov ne more uveljavljati delodajalec:

ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.

FURS FAQ: Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec, ki ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih izterjuje FURS. Podatke o izpolnjevanju pogojev bo FURS zavodu zagotavljal avtomatsko in zavezancu ne bo treba pridobiti potrdila. Lahko pa vsak poslovni subjekt preveri stanje svojih neplačanih obveznosti prek portala eDavki z vpogledom v knjigovodsko kartico. (eKarticaO – davki, prispevki in eKarticaC – carine, trošarine in nedavčne terjatve) (glejte tudi: Za katero obdobje lahko delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov od izplačanih nadomestil plač? in Kako uveljavljam pravico do povračila nadomestila plače?).

FURS FAQ: Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge. Podatek ali je delodajalec predložil vse REK-1 obrazce za izplačilo plač v zadnjih 5 letih bo ZRSZ zagotavljal FURS. Do ukrepa ne bodo upravičeni delodajalci, ki niso izplačali plač in niso imeli obveznosti predložitve REK-1 obrazca in tudi delodajalci, ki so plače izplačali, pa davčnemu organu niso predložili REK-1 obrazca. Za namene izvajanja tega ukrepa se ne razlikuje med zavezanci, ki so plačo izplačali, pa niso predložili REK obrazcev, in tistimi, ki plač niso izplačali in niso bili dolžni predložiti REK obrazca (glejte tudi: Kako uveljavljam pravico do povračila nadomestila plače?).

če je nad njim uveden postopek stečaja.

Glede prihodkov 2020/2019 pa za pridobitev pomoči zadošča ocena delodajalca. ZIUEOP-A je retroaktivno spremenil prihodkovni pogoj. O tem pišemo v naslednjem poglavju.

1.2.1.2 Pogoji za zadržanje pravice – vračanje sredstev

Humanitarnim in invalidskim organizacijam ni potrebno presojati prihodkovnega pogoja, ker se zanje smatra, da nimajo tržne dejavnosti oz. prodaje.

Vračanje celotne pomoči - prihodki 2020/2019

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, upravičenec naknadno vrne celotno pomoč[3].

V primeru, da delodajalci niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tisti delodajalci, katerih povprečni mesečni prihodki leta 2020 bodo za več kot 10 % nižji od povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2019.

V primeru, da delodajalci v letu 2019 niso poslovali bodo do ukrepa upravičeni, če bodo njihovi povprečni mesečni prihodki v letu 2020 za več kot 10 % nižji od povprečnih mesečnih dohodkov od začetka poslovanja do 12. marca 2020.

Pomoč se torej dodeljuje na podlagi ocene, vrača pa na podlagi dejanskih prihodkov 2020. Gre za prihodke, ugotovljene po računovodskih standardih. Prihodki se praviloma pripoznajo, ko je storitev ali dobava blaga opravljena, ne glede na plačilo. Prihodki, ki jih podjetja upoštevajo pri presoji kriterija so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, to je po ZGD-1, SRS in MSRP. Te prihodke upravičenci primeroma izkazujejo v obrazcu Podatki iz izkaza poslovnega izida, ki ga predlagajo AJPES, v postavki AOP 110 – A. Čisti prihodki od prodaje.

Primeri primerjave prihodkov[4]:

Neprekinjeno poslovanje v letu 2019 in 2020. Prihodke delimo s številom mesecem poslovanja in izračunamo indeks. V primeru je ta znašal 0,80 (3.333,33/4.166,67), kar pomeni, da so prihodki padli za 20 %. Podjetje izpolnjuje prihodkovni pogoj.

A.) poslovanje celo leto	prihodki v EUR	število mesecev poslovanja	povprečni prihodki v EUR
leto 2019	50.000,00	12,00	4.166,67
leto 2020	40.000,00	12,00	3.333,33

I 20/19	0,80
v %	-20,00

Podjetje je poslovalo del leta 2019 in del leta 2020. Za izračun potrebujemo število dni poslovanja v posameznem letu ter prihodke dosežene v tem obdobju. Izračunamo povprečne prihodke na dan (npr. 8.000,00 EUR/138 dni v letu 2019). Izračunane dnevne prihodke množimo s količnikom za preračun na mesečno raven (365 dni/12 mesecev v letu 2019). Primerjamo povprečne prihodke. V tem primeru je indeks znašal 0,97, kar pomeni, da so prihodki padli za 3,23 %. Podjetje prihodkovnega pogoja ne izpolnjuje.

B.) poslovanje del leta	število dni poslovanja	prihodki v EUR	prihodki v EUR/dan	število dni v letu	število mesecev v letu	količnik za preračun	povprečni mesečni prihodki v EUR
leto 2019	138	8.000,00	57,97	365	12	30,40	1.763,32
leto 2020	152	8.500,00	55,92	366	12	30,50	1.705,59

I 20/19	0,97
v %	-3,23

Podjetje je poslovalo le v letu 2020. Za izračun potrebujemo število dni poslovanja do vključno 12.3.2020 in število dni poslovanja v celotnem letu 2020. Izračunamo povprečne prihodke na dan (npr. 5.000,00 EUR/40 dni do 12.3.2020). Izračunane dnevne prihodke množimo s količnikom za preračun na mesečno raven (366 dni/12 mesecev v letu 2020). Primerjamo povprečne prihodke. V tem primeru je indeks znašal 0,77, kar pomeni, da so prihodki padli za 23,29 %. Podjetje izpolnjuje prihodkovni pogoj.

C.) poslovanje del leta 2020	število dni poslovanja	prihodki v EUR	prihodki v EUR/dan	število dni v letu	število mesecev v letu	količnik za preračun	povprečni mesečni prihodki v EUR
leto 2020 (do 12.3.2020)	40	5.000,00	125,00	366	12	30,50	3812,50
leto 2020	365	35.000,00	95,89	366	12	30,50	2924,66

I 20/19	0,77
v %	-23,29

Pomoč za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se dodeljuje v skladu s točko 3.10 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 2020/C 91 I/01[5], kjer so zapisane dodatne omejitve. Te so z ZIUPZEOP-A prenesene tudi v slovenski pravni red, zato v zvezi s tem so dodano naslednji pogoji:

pomoč se ne sme odobriti podjetjem, ki so bila dne 31. decembra 2019 že podjetja v težavah;
skupna pomoč za vse navedene ukrepe ne sme preseči 800.000 eurov na podjetje, ali 120.000 eurov na podjetje v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 eurov na podjetje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov;
dvojno financiranje istih upravičenih stroškov ni dovoljeno.

Znesek 800.000 eur pomoči za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov[6] lahko presežejo velika podjetja (predpostavljamo, da gre za velikost po ZGD-1), če izpolnjujejo vse navedene pogoje:

skupni znesek javnih sredstev za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov ne presega 80 % mesečne bruto plače posameznega zaposlenega,
pomoč je namenjena le za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni zaradi prekinitve ali zmanjšanja poslovanja, ki je posledica izbruha COVID-19, in
delovna razmerja zaposlenih, za katere je dodeljena pomoč, se morajo ohraniti v veljavi v celotnem obdobju prejemanja javnih sredstev.

Nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se dodeljuje v skladu s točko (b) drugega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije[7], po predhodni odobritvi ukrepa s strani Evropske komisije. Do pomoči nad predpisano vrednostjo 800.000,00 eur so upravičena podjetja, ki dokažejo, da je dejansko nastala škoda zaradi izbruha COVID-19 presegla skupni znesek nadomestil plače in oprostitve prispevkov. Pogoji in postopek bo podrobneje predpisan z metodologijo ocenjevanja škode, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev, ki jo bo pripravila vlada RS.

Vračanje celotne pomoči v 3 – kratnem znesku (31. člen ZIUZEOP-A)

Sankcija bo doletela delodajalce, ki v obdobju prejemanja povračila:

delavcem ne izplačujejo neto nadomestila plače
odredijo nadurno delo, ki ga lahko opravi delavec na začasnem čakanju
ZRSZ predhodno ne obvestijo o delavcih, pozvanih na delo ter
ZRSZ najkasneje na dan prenehanja ne obvestijo o prekinitvi odsotnosti iz razlogov višje sile.

Vračanje pomoči – likvidacijski postopek

Tudi delodajalci, ki bodo postopek likvidacije po ZGD začeli v obdobju prejemanja sredstev ali v obdobju po prejemanju sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, bodo morali vrniti celotno pomoč.

[3] Prvotni kriterij, določen z ZIUZEOP je bil v primerjavi s kriterijem po ZIUZEOP-A »strožji«. V prehodnih/končnih določbah ZIUZEOP-A je določilo, ki pravi, da se za postopke, začete pred 1. majem 2020 uporabi prvotno določilo ZIUZEOP iz 29. člena, razen, če bi bilo dokončanje postopka po določbah ZIUZEOP-A za vlagatelja ugodneje. Za ugodnejšo rešitev se šteje zlasti tista, zaradi katere delodajalec ne bi bil dolžan vrniti državne pomoči.

[4] Pri primerih smo izhajali tudi iz gradiva FURS – Pogosta vprašanja in odgovori PKP5

[5] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52020XC0320(03)&from=SL

[6] https://ec.europa.eu/competition/state_aid/what_is_new/sa_covid19_1st_amendment_temporary_framework_sl.PDF

[7] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:12012E/TXT&from=SL: pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki

1.2.1.3 Prekinjeno in neprekinjeno čakanje

Ne glede na »vrsto« čakanja lahko delodajalec računa na povračilo nadomestila le za čas čakanja. Razlikovanje med prekinjenim in neprekinjenim čakanjem se nanaša na ponovno odredbo čakanja ter s tem povezano oddajanje vlog na ZRSZ. Pri neprekinjenem čakanju delodajalcem ni potrebno čakanja na novo odrediti in oddati nove vloge.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu[8]. Ta način začasne vrnitve na delo se imenuje neprekinjeno čakanje. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ, nove vloge pa po vrnitvi delavca na čakanje ni potrebno oddajati.

Za prekinjeno čakanje se štejejo ostali primeri kot npr.: letni dopust, večkratno odrejanje dela v posameznem mesecu, bolniška ... V primeru, da je delavcu čakanje ponovno odrejeno, mora delodajalec oddati novo vlogo.

[8] prvotno je veljalo do 7 zaporednih delovnih dni.

1.2.2 Višina nadomestila in oprostitev prispevkov s primeri obračunov

26. člen ZIUZEOP nas glede nadomestila napotuje na uporabo ZDR-1. Hkrati pa ZIUZEOP določa, da nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače, ki je za leto 2020 določena v bruto višini 940,58 EUR.

Ne glede na ZDR-1, za čas trajanja začasnih ukrepov iz ZIUZEOP velja za vse delavce višina nadomestila plače kot jo določa ZIUZEOP.

V primeru čakanja na delo ima delavec po ZDR-1 pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove. Tudi med čakanjem je lahko nadomestilo plače 100 % in sicer v primeru praznika oz. dela prostega dni. Podobno je v primeru omenjenega »neprekinjenega« čakanja – če se delavec za do 7 koledarskih dni vrne na delo v posameznem mesecu, mu pripada plača. V teh primerih ZRSZ nadomestil ne povrne.

Izračun osnove je odvisen od okoliščin, v katerih je bil delavec pred čakanjem. 7. odstavek 137. člena ZDR-1 določa:

delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti
če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.
če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi.

Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

940,58 EUR < bruto nadomestilo (80 %) < bruto plača, če bi delavec delal

povračilo nadomestila ZRSZ = bruto nadomestilo – prispevki zavarovanca; bruto nadomestilo < 1.753,84 EUR (ali sorazmerni znesek)

FURS (FAQ) pojasnjuje, da se omejitev v višini povprečne plače nanaša na mesečno obdobje in je treba v primeru, ko delavec ni cel mesec na čakanju, upoštevati sorazmeren znesek (glejte tudi: Ali lahko uveljavljam oprostitev plačila prispevkov od vseh izplačanih nadomestil plač?).

Ne glede na jasnost določbe 28. člena ZIUZEOP se poraja vprašanje koga bremeni akontacija dohodnine. Na spletni strani ZRSZ je namreč zapisano, da zavod povrne neto nadomestilo, medtem, ko ZIUZEOP določa, da povrne nadomestilo, zmanjšano za prispevke zavarovanca.

oprostitev prispevkov delodajalca in zavarovanca od bruto nadomestila; bruto nadomestilo < 1.753,84 EUR (ali sorazmerni znesek)

FURS (FAQ) v zvezi s tem pojasnjuje, da se ta limit ustrezno preračuna v primerih, ko delavec ni cel mesec na čakanju in v primerih, ko je zaposlen za krajši delovni čas (glejte tudi: Ali lahko uveljavljam oprostitev plačila prispevkov od vseh izplačanih nadomestil plač?).

Prispevki za posamezen mesec morajo biti obračunani najmanj od najnižje osnove, ki je od 1.3.2020 enaka 1.017,23 EUR

Zavezanci za plačilo prispevkov za razliko med najnižjo osnovo in plačo oziroma nadomestilom plače so delojemalci in delodajalci, razen za prispevke za PIZ in za prispevke za ZZ, kjer so delodajalci tudi zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca. Tudi za te prispevke je delodajalec oproščen plačila.

Posebnosti pri prispevkih, ki veljajo za določene delavce kot npr. oprostitve pri starejših, se pri bruto nadomestilu, ki bo povrnjen kot pomoč, ne upoštevajo. To je logična posledica dejstva, da so delodajalci tako ali tako oproščeni tudi prispevkov. Nad limitom 1.753,84 EUR se nadomestilo obračuna v breme delodajalcev, zato menimo, da oprostitve upoštevamo kot pri običajni plači.

Primer 1: delavec na čakanju, marec 2020

Delavec je od 13.3.2020 na čakanju. Bruto plača za marec 2020 je 1.300,00 EUR Njegova bruto plača za december 2019 je bila 1.300,00 EUR, za januar 2020 1.100,00 EUR in februar 980,00 EUR. Povprečna plača trimesečnega obdobja je 1.126,67 EUR. To je osnova za nadomestilo. Nadomestilo izračunamo v višini 80 % in je 901,34 EUR.

Delavcu do 12.3.2020 ob predpostavki, da je delal, obračunamo plačo po ustaljenem postopku.

V času od 13.3.2020 - 31.3.2020 pa obračunamo nadomestilo. Sorazmerni del nadomestila je nižji od sorazmernega dela minimalne plače, zato pri izračunu nadomestila upoštevamo minimalno plačo.

Skupaj plača in nadomestilo presegata najnižjo osnovo za obračun prispevkov, zato pri obračunu prispevkov s tega vidika ni posebnosti.

Plača	1.300,00 €	Na uro		7,39 €
Osnova za nadomestilo plače	1.126,67 €
Nadomestilo plače	901,34 €	Na uro		5,12 €
Minimalna plača	940,58 €	Na uro		5,34 €
Minimalna osnova za plačilo prispevkov	1.017,23 €
Mesec			Skupaj dni		Ure na dan	Skupaj ur	Plača	Nadomestilo plače
marec			22			176
Od 1.3. do 12.3.			9		8	72	531,82 €
Od 13.3. do 31.3.			13		8	104		555,80 €
SKUPAJ PLAČA IN NADOMESTILO			1.087,62 €

Limit - sorazmerni znesek bruto nadomestila za pomoč = 1.036,36 EUR (1.753,84 EUR/176 ur x 104 ur)

Predpostavimo, da gre za en obračun plače in ločene REK-1 obrazce. Izračun po posameznih REK-1 smo pripravili s pomočjo deležev, izračunanih iz bruto postavk[9].

			REK-1; šifra 1001	REK-1; šifra 1004
		Plača in nadomestilo plače	Plača (1.3.-12.3.)	Nadomestilo plače (13.3.-31.3.)
	100,00%	48,90%	51,10%
	1.087,62 €	531,82 €	555,80 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %)		240,36 €	117,53 €	122,83 €
Olajšava za dohodnino		291,67 €	291,67 €	0,00 €
Osnova za dohodnino (bruto-prisp. 22,10 % - olajšava)		555,59 €	271,67 €	283,92 €
Dohodnina po lestvici		88,89 €	43,47 €	45,43 €
Neto (bruto-prisp. 22,10 % - dohodnina)		758,36 €	370,82 €	387,54 €

Prispevki delodajalca (16,10 %)		175,11 €	85,62 €	89,48 €
SKUPAJ II. BRUTO		1.262,73 €	617,44 €	645,28 €
Strošek delodajalca		1.262,73 €
Prihodek iz naslova pomoči:
a.) opr. prisp. = 122,83 € + 89,48 €				212,32 €
b.) terjatev do ZRSZ = bruto – prispevki zap. = 555,80 €- 122,83 €				432,97 €

Primer 2: delavec na čakanju, plača nižja od minimalne plače in najnižje osnove za plačilo prispevkov, marec 2020

Delavec je od 13.3.2020 na čakanju. Bruto plača za marec 2020 je 980,00 EUR. Njegova bruto plača za december 2019 je bila 1.300,00 EUR, za januar 2020 1.100,00 EUR in februar 980,00 EUR. Povprečna plača trimesečnega obdobja je 1.126,67 EUR. To je osnova za nadomestilo. Nadomestilo izračunamo v višini 80 % je 901,34 EUR.

Delavcu do 12.3.2020 ob predpostavki, da je delal obračunamo plačo po ustaljenem postopku.

V času od 13.3.2020 - 31.3.2020 pa obračunamo nadomestilo. Sorazmerni del nadomestila je nižji od sorazmernega dela minimalne plače, zato pri izračunu upoštevamo minimalno plačo.

Skupaj plača in nadomestilo sta nižja od najnižje osnove za obračun prispevkov, zato bomo prispevke obračunali tudi od te razlike. Prispevki za PIZ in ZZ od te razlike bremenijo delodajalca in ne zavarovanca.

Plača	980,00 €	Na uro		5,57
Osnova za nadomestilo plače	1.126,67 €
Nadomestilo plače	901,34 €	Na uro		5,12
Minimalna plača	940,58 €	Na uro		5,34
Minimalna osnova za plačilo prispevkov	1.017,23 €
Mesec			Skupaj dni		Ure na dan	Skupaj ur	Plača	Nadomestilo plače
marec			22			176
Od 1.3. do 12.3.			9		8	72	400,91 €
Od 13.3. do 31.3.			13		8	104		555,80 €
SKUPAJ PLAČA IN NADOMESTILO			956,71 €
Razlika do najnižje osnove			60,52 €

Limit - sorazmerni znesek bruto nadomestila za pomoč = 1.036,36 EUR (1.753,84 EUR/176 ur x 104 ur)

Predpostavimo, da gre za en obračun plače in ločene REK-1 obrazce. Izračun po posameznih REK-1 smo pripravili s pomočjo deležev, izračunanih iz bruto postavk.

		REK-1; šifra 1001	REK-1; šifra 1004
	plača in nadomestilo plače	Plača (1.3.-12.3.)	Nadomestilo plače (13.3.-12.3.)
	100,00%	41,91%	58,09%
	956,71 €	400,91 €	555,80 €
Razlika do najnižje osnove	60,52 €	25,36 €	35,16 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %) od plače in nadomestila	211,43 €	88,60 €	122,83 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %) od najnižje osnove	13,37 €	5,60 €	7,77 €
-od tega PIZ (15,50 %) in ZZ (6,36 %)-breme delod.	13,23 €	5,54 €	7,69 €
-ostali prispevki (0,24 %)- breme zavar.	0,15 €	0,06 €	0,08 €
Olajšava za dohodnino	291,67 €	291,67 €	0,00 €
Osnova za dohodnino (bruto - prisp. 22,10 % - prisp. 0,24% od najnižje osnove - olajšava)	745,13 €	312,25 €	432,88 €
Dohodnina po lestvici	122,90 €	51,50 €	71,40 €
Neto (bruto-prisp. 22,10 % - prisp. 0,24 % od najnižje osnove - dohodnina)	820,44 €	343,80 €	476,63 €

Prispevki delodajalca (16,10 %)	154,03 €	64,55 €	89,48 €
Prispevki delodajalec (16,10 %) od najnižje osnove	9,74 €	4,08 €	5,66 €
Prispevki zavarovanca od najnižje osnove (PIZ, ZZ)	13,23 €	5,54 €	7,69 €
SKUPAJ II. BRUTO	1.133,71 €	475,08 €	658,63 €
Strošek delodajalca	1.133,71 €	475,08 €	658,63 €
Prihodek iz naslova pomoči:
a) opr. prisp. = 122,83 € + 101,72 € + 7,77 € + 5,66 €			255,75 €
b) terjatev do ZSRZ = bruto – prispevki zap. = 555,80 €- 122,83 €- 0,08 €			432,88 €

Primer 3: delavec na čakanju, marec 2020

Delavec je od 13.3.2020 na čakanju. Bruto plača za marec 2020 je 2.000,00 EUR. Osnova za nadomestilo je enaka bruto plači. Nadomestilo izračunamo v višini 80 % je 1.600,00 EUR.

Delavcu do 12.3.2020 ob predpostavki, da je delal obračunamo plačo po ustaljenem postopku.

V času od 13.3.2020 - 31.3.2020 pa obračunamo nadomestilo.

Plača	2.000,00 €		Na uro		11,36 €
Osnova za nadomestilo plače	2.000,00 €
Nadomestilo plače	1.600,00 €		Na uro		9,09 €
Minimalna plača	940,58 €		Na uro		5,34 €
Minimalna osnova za plačilo prispevkov	1.017,23 €

Mesec		Skupaj dni		Ure na dan		Skupaj ur	Plača	Nadomestilo
								plače
marec		22				176
Od 1.3. do 12.3.		9		8		72	817,92 €
Od 13.3. do 31.3.		13		8		104		945,36 €
SKUPAJ PLAČA IN NADOMESTILO		1.763,28 €

Limit - sorazmerni znesek bruto nadomestila za pomoč = 1.036,36 EUR (1.753,84 EUR/176 ur x 104 ur).

Predpostavimo, da gre za en obračun plače in ločene REK-1 obrazce. Izračun smo pripravili s pomočjo deležev, izračunanih iz bruto postavk.

		REK-1; šifra 1001	REK-1; šifra 1004
	plača in nadomestilo plače	Plača (1.3.-12.3.)	Nadomestilo plače (13.3.-31.3.)
	100,00%	46,39%	53,61%
	1.763,28 €	817,92 €	945,36 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %)	389,68 €	180,76 €	208,92 €
Olajšava za dohodnino	291,67 €	291,67 €	0,00 €
Osnova za dohodnino (bruto-prisp. 22,10 % - olajšava)	1.081,93 €	501,86 €	580,06 €
Dohodnina po lestvici	210,47 €	97,63 €	112,84 €
Neto (bruto-prisp. 22,10 % - dohodnina)	1.163,13 €	539,53 €	623,59 €

Prispevki delodajalca (16,10 %)	283,89 €	131,69 €	152,20 €
SKUPAJ II. BRUTO	2.047,17 €	949,61 €	1.097,56 €
Strošek delodajalca	2.047,17 €
Prihodek iz naslova pomoči :
a.) opr. prisp. = 208,92 € + 152,20 €	343,39 €		343,39 €
b.) terjatev do ZSRZ = bruto – prispevki zap. = 945,36 €- 208,92 €	736,44 €		736,44 €

Primer 4: delavec na čakanju, plača preseže znesek nadomestila, marec 2020

Delavec je od 13.3.2020 do 31.3.2020 na čakanju. Bruto plača za marec je 5.000,00 EUR. Enaka je tudi osnova za nadomestilo. Nadomestilo izračunamo v višini 80 % in je 4.000,00 EUR.

Delavcu do 12.3.2020 ob predpostavki, da je delal obračunamo plačo na običajen način. V času od 13.3.2020 - 31.3.2020 pa obračunamo nadomestilo.

Plača	5.000,00 €	Na uro			28,41 €
Osnova za nadomestilo plače	5.000,00 €
Nadomestilo plače	4.000,00 €	Na uro			22,73 €
Minimalna plača	940,58 €	Na uro			5,34 €
Minimalna osnova za plačilo prispevkov	1.017,23 €
Mesec			Skupaj dni	Ure na dan		Skupaj ur	Plača	Nadomestilo plače
marec			22			176
Od 1.3. do 12.3.			10	8		72	2.045,52 €
Od 13.3. do 31.3.			13	8		104		2.363,92 €
SKUPAJ PLAČA IN NADOMESTILO			4.409,44 €

Limit - sorazmerni znesek bruto nadomestila za pomoč = 1.036,36 EUR (1.753,84 EUR/176 ur x 104 ur).

Predpostavimo, da gre za en obračun plače in ločene REK-1 obrazce. Izračun po posameznih REK-1 smo pripravili s pomočjo deležev. Predpostavili smo, da za plačo (1.3.-12.3.) in nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca (13.3.-31.3.) lahko oddamo skupen REK-1 s šifro 1001.

		REK-1; šifra 1001	REK-1; šifra 1004	REK-1; šifra 1001
	plača in	Plača (1.3.-12.3.)	Nadomestilo	Nadomestilo plače –
	nadomestilo plače	Plača (1.3.-12.3.)	plače – POMOČ DRŽAVE (12.3.-31.3.)	BREME DELODAJALCA (12.3.-31.3.)
	100,00%	46,39%	23,50%	30,11%
	4.409,44 €	2.045,52 €	1.036,36 €	1.327,56 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %)	974,49 €	452,06 €	229,04 €	293,39 €
Olajšava za dohodnino	291,67 €	291,67 €	0,00 €	0,00 €
Osnova za dohodnino	3.143,28 €	1.458,16 €	738,77 €	946,36 €
(bruto-prisp. 22,10 % - olajšava)	3.143,28 €	1.458,16 €	738,77 €	946,36 €
Dohodnina po lestvici	834,37 €	387,06 €	196,10 €	251,20 €
Neto (bruto-prisp. 22,10 % - dohodnina)	2.600,59 €	1.206,40 €	611,22 €	782,96 €

Prispevki delodajalca (16,10 %)	709,92 €	329,33 €	166,85 €	213,74 €
SKUPAJ II. BRUTO	5.119,36 €	2.374,85 €	1.203,21 €	1.541,30 €
Strošek delodajalca	6.093,85 €
Prihodek iz naslova pomoči :
a) opr. prisp. = 229,04 € + 166,85 €	395,89 €		395,89 €
b) terjatev do ZSRZ = bruto – prispevki zap.	807,32 €		807,32 €
= 1.036,36 €- 229,04 €	807,32 €		807,32 €

[9] Priprava in izvedba obračunov se nekoliko razlikuje med ponudniki programske opreme.

1.2.3 REK-1

Veliko zapletov pri obračunih plač so povzročila poročanja na REK-1. Uvodoma pojasnimo, da je v prilogi 2 Preglednica, namenjena poročanju v t.i. prvem obdobju interventne zakonodaje.

Glede popravkov so FURS podali pojasnilo, da so bili za obdobje marec od 23.4.2020 na voljo novi REK-1, ki so jih morali delodajalci oddati do 30.4.2020. Ker so se REK-1 oddajali po predpisanem roku, so morali imeti oznako »R«. Če so bili obrazci z oznako original »O« že predloženi, so se stornirali in oddali novi z oznako »R«. Pri oddaji obrazca z oznako »R« so v tem primeru zavezanci ne glede na opozorilo, da je treba obrazcu priložiti dokument oz. obrazložitev, obrazec oddali z izbiro funkcije »Nadaljuj«. Priporočilo je veljalo v primerih, ko obveznosti, ki so izhajale iz omenjenih obrazcev, niso bile plačane v zakonskem roku. Če so bile obveznosti plačane pravočasno, so zavezanci lahko uporabili oznaka »O« (glejte tudi:Kako postopa upravičeni delodajalec, če ob izplačilu plače za obdobje marec ni upošteval oprostitve plačila prispevkov?). Več o tem na:

https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=8292

REK-1 obrazce so morali popraviti delodajalci, ki ob izplačilu plače za opravljeno delo v marcu (za obdobje od 13. 3. 2020 dalje), niso upoštevali oprostitve plačila PIZ. V teh primerih so delodajalci predložili popravek REK-1 z zmanjšanjem (vrsta dohodka 1001) in za del plače, od katere so bili oproščeni plačila prispevkov za PIZ, predložili REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1002 (glejte tudi: Kako delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov, če je plačo za delo v marcu izplačal pred sprejetjem interventnega ukrepa?).

V vseh primerih delne oprostitve prispevkov je zahtevano ločeno poročanje in sicer za obdobje od 1. 3. do 12. 3. 2020 z navedbo vrste dohodka 1001 ter za obdobje od 13. 3. do 31. 3. 2020 z navedbo vrste dohodka 1002. V poljih M se v obeh primerih poroča obdobje 1. 3. 2020 do 31. 3. 2020, pri čemer se na posamezni vrsti dohodka navede ustrezno število ur in znesek, glede na izbrano vrsto dohodka (glejte tudi: Kako predložiti REK-1 obrazec za plačo marec, od katere je delodajalec oproščen plačila prispevkov?).

Za čakanje na delo je bil uveden REK- 1 oznako 1004 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije. Na REK-1 obrazcu vrsta dohodka 1004 se ne izpolnjujejo podatki o morebitnih ostalih oprostitvah prispevkov, do katerih je upravičen delodajalec (npr. za invalide nad kvoto, starejše delavce, zaposlitve za nedoločen čas). Na zbirnem REK-1 se torej ne vpisujejo podatki v polja 115, 308, 309, 312, 313 in 314. Na individualnem REK obrazcu se ne izpolnjujejo polja A014, A017, A020, A021, A022. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije delodajalec vpiše v polje M01, nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile pa v polje M02. V poljih M se v obeh primerih poroča obdobje 1. 3. 2020 do 31. 3. 2020 in navede ustrezno število ur (glejte tudi: Kako se odda REK obrazec pri uveljavljanju tega ukrepa?).

V takem primeru delodajalec predloži ločen REK-1 obrazec za izplačilo nadomestila za čakanje (vrsta dohodka 1004) in ločeno REK-1 obrazec za izplačilo plače (vrsta dohodka 1001 ali 1002) (glejte tudi: Kako se predloži REK obrazec, če v posameznem mesecu delavec del obdobja dela, del obdobja pa je na čakanju?).

Primer 1: delavec na čakanju, marec 2020

REK-1: 13.3.-31.3.2020

iREK:

Opomba: znesek splošne olajšave se vpiše pri REK-1, šifra 1001 (glejte poglavje 1.1.).

Primer 2: delavec na čakanju, plača nižja od minimalne plače in najnižje osnove za plačilo prispevkov, marec 2020

REK 1: 13.3.-31.3.2020

I REK:

Opomba: znesek splošne olajšave se vpiše pri REK-1, šifra 1001 (glejte poglavje Error: Reference source not found.1.).

Primer 3: delavec na čakanju, marec 2020

REK1: 13.3.-31.3.2020

i REK:

Opomba: znesek splošne olajšave se vpiše pri REK-1, šifra 1001 (glejte poglavje 1.1.).

Primer 4: delavec na čakanju, plača preseže znesek nadomestila, marec 2020

REK1: 13.3.-31.3.2020

i REK

V zvezi z ločenim poročanjem smo naleteli na težavo pri izkazovanju Podatkov, potrebnih za oblikovanje prijave o osnovah ter sprememb teh podatkov za osebe v delovnem razmerju – M01 – M10. Skupni seštevek ur za obdobje mora biti ne glede na število oddanih REK-1 obrazcev za to obdobje, dejansko število ur. Gre za vprašanje: ali ure evidentiramo v REK-1 pod šifro 1004, ali v REK-1 pod šifro 1001 ali se ure razdeli v sorazmernih delih. V zadnjem dokumentu FURS z dne 24.4.2020 je bilo pojasnjeno, da poročamo o urah v REK-1 s šifro 1001, v REK-1 s šifro 1004 pa vpišemo 0 ur (Preglednica FURS je v Prilogi 2).

1.3 Zaposleni, ki delajo (velja od 13.3.2020 do 31.5.2020)

Lahko bi rekli, da je bilo za osebe, ki delajo najmanj novosti. Zaposlene osebe, ki delajo, lahko delimo v dve skupini:

zaposleni, ki delajo od doma
zaposlene, ki delajo na delovnem mestu, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.

Razlikovanje med skupinama je pomembno predvsem zaradi povračila stroškov. Zaposlenim, ki delajo od doma je delodajalec dolžan povrniti strošek prehrane in izplačati nadomestilo za uporabo svojih sredstev pri tem delu. V davčno osnovo se ne všteva znesek do 5 % delavčeve mesečne plače, vendar ne več kot 5 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, če gre za uporabo svojih sredstev na domu. Pri tem se upošteva zadnja znana mesečna PP. Za januar 2020 je bila 1.806,50 EUR; neobdavčen znesek pri plači za marec 90,33 EUR.

Zaposlenim na delovnem mestu pa pripada povračilo stroška prehrane in prevoza. Od 16.3.2020 javnega prevoza ni, zato pripada delavcu do 0,18 EUR/km za vsak polni kilometer od bivališča do mesta opravljanja dela. Povračila stroškov urejajo posamezne KP različno.

Za zaposlene, ki delajo, veljata le dva ukrepa iz 33. člena ZIUZEOP:

oprostitev prispevkov za PIZ in
krizni dodatek, oproščen plačila vseh prispevkov in davkov.

Ukrepa veljata za vse delavce v delovnem razmerju (po 14. členu ZPIZ-2) , razen za osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja RS (5. ods. 14. člena ZPIZ-2).

Pri tem za krizni dodatek velja omejitev. Pripada delavcu, čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače. V zvezi s kriznim dodatkom velja, da se izplača za čas, ko je delavec dejansko delal, medtem ko se oprostitev prispevkov prizna tudi za čas dopusta.

Ukrepa veljata za vse delodajalce, razen za neposredne in posredne uporabnike proračuna RS in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po SKD in imajo na dan 13.3.2020 več kot 10 zaposlenih (sprememba 22. člena ZIUZEOP, velja od 13.3.2020).

Delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in krizni dodatek se ne vračata v primerih, da podjetje deli dobiček, izplača del plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 oziroma za leto 2020 (sprememba 99.člen ZIUZEOP) ali preseže obseg sredstev državne pomoči. Delno oproščeni prispevki se bodo morali vračati tudi v primeru, da bo skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 800.000 eur na posamezno podjetje presežen (glejte tudi poglavje 1.2.1.2.).

1.3.1 Oprostitev prispevkov za PIZ

ZIUZEOP določa (sprememba 33. člena), da so delodajalci od 13.3.2020 do 31.5.2020 oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo. Oproščeni so vsi delodajalci za vse delavce, razen za tiste, ki so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile po tem zakonu. Prispevek za PIZ v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija. Velja za prispevke delodajalca 8,85 % in 15,50 %, ki bremenijo delodajalca. Oprostitev je avtomatska, brez vloge. Za zaposlene, ki delajo, je na voljo obrazec REK-1 s šifro dohodka 1002 (glejte tudi: Katere prispevke upravičeni delodajalci plačajo in za katere velja oprostitev? in Kako delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov?).

3. 6. 2020 je FURS objavil pojasnilo, da se delodajalec lahko odpove pravici do uveljavljanja oprostitve plačila prispevkov PIZ po 33. členu ZIUZEOP. Nadalje pojasnjuje, da je to smiselno predvsem v primerih, ko delodajalec že v naprej ve, da ne bo izpolnjeval pogojev za državno pomoč, kot izhaja iz 20.a člena ZIUZEOP (med drugimi pogoj, da skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 800.000 eur na posamezno podjetje) in bi moral te prispevke plačati naknadno (glejte tudi poglavje 1.2.1.2. Pogoji za zadržanje pravice in Ali je uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov PIZ obvezno za upravičena podjetja?).

Že pred uveljavitvijo ZIUZEOP-A je FURS v FAQ izrecno navedel, da se delna oprostitev plačila prispevkov za PIZ nanaša na izplačila delavcem za obdobje od razglasitve epidemije – 13.3.2020, do 31.5.2020.

S spremembo 33. člena ZIUZEOP je jasno, da oprostitev velja tudi za delavce, ki so odsotni z dela v breme delodajalca (npr. letni dopust). Tudi v tem primeru je FURS v FAQ že pred uveljavitvijo ZIUZEOP pojasnil – oprostitev prispevkov za PIZ velja tudi za zaposlene, ki so na letnem dopustu (glejte tudi: Od katerih dohodkov iz delovnega razmerja se prizna oprostitev plačila prispevkov?) .

ZIUZEOP ne navaja omejitev glede kraja opravljanja dela. Ukrep velja za vse delavce, ki delajo, ne glede na to, kje delo izvajajo: doma, na sedežu podjetja ali na drugi lokaciji.

Ukrepi ZIUZEOP se nanašajo na plače. Po ZDR-1 so sestavine plače: osnovna plača, delovna uspešnost in dodatki:

za nočno delo,
za nadurno delo,
za delo v nedeljo,
za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.

Bonitete in drugi dohodki iz dela niso sestavine plače, zato zanje ne velja oprostitev prispevkov za PIZ.

Oprostitev prispevkov za PIZ delojemalca (15,50 %) ne vpliva na bruto/neto plačo delavca.

1.3.2 Krizni dodatek (13.3. do 31.5.2020)

Delodajalci so vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana (bruto) mesečna plača ne preseže trikratnika minimalne plače (glejte tudi: Kaj vsebuje zadnja izplačana plača?), izplačajo ob plači za posamezen mesec krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov[10].

Pri kriznem dodatku velja sorazmernost na dveh nivojih:

limit – 3 kratnik minimalne plače se preračuna glede na prisotnost delavca in delovni čas v zadnjem mesecu izplačane plače
krizni dodatek se preračuna glede na prisotnost delavca in delovni čas v tekočem mesecu, za katerega obračunavamo plačo.

V zvezi s prisotnostjo delavca je ZIUZEOP-A prinesel spremembo. Tako velja (od 13.3.2020):

Če delavec ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Iz obrazložitve k spremembam tega člena izhaja, da delavcu pripada celotni dodatek za posamezni mesec, če opravlja delo vse dni v mesecu po razporejenem delovnem koledarju. To velja tudi za tiste zaposlene, ki delajo od doma. V kolikor je delavec določeno število dni odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti, mu pripada ustrezen sorazmerni del dodatka (glejte tudi: Kdo je upravičen do kriznega dodatka in kakšna je obdavčitev kriznega dodatka? in V kakšni višini se izplača krizni dodatek? in Kako se izračuna sorazmerni znesek kriznega dodatka?).

Preglednica višine bruto plače glede na delovne ure in ure na mesec kot kriterij za krizni dodatek.

Ure na dan	Ure na mesec	Bruto plača februar 2020 je manjša ali enaka
8	160	2.821,74 €
6	120	2.116,30 €
4	80	1.410,87 €

Ure na dan	Ure na mesec	Sorazmerni del kriznega dodatka, če je delavec delal od 13.3.-31.3.2020
8	176	200 € /176ur x104 ur= 118,18 €
6	132	200 € /176ur x 78 ur= 88,64 €
4	80	200 € /176ur x 52 ur= 59,10 €

Mesečni fond ur v marcu je 176 ur. Delavec je zaposlen za polovičen delovni čas, torej 88 ur. Delavec je delal vse dni v marcu. Od 13.3.2020 do 31.3.2020 je opravil 52 ur:

v februarju 2020 je delal vse dni, njegova plača je manjša od 1.410,87 EUR, zato mu pripada krizni dodatek
sorazmerni del kriznega dodatka je 59,10 EUR in bo izplačan pri plači za marec (oz. do konca aprila 2020).

Za krizni dodatek delodajalec ob izplačilu predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1190. Krizni dodatek mora biti izplačan s plačo (izjema je plača za marec).

[10] V zvezi z oprostitvijo davkov in prispevkov se sprašujemo: ali bo potrebno za pripoznavanje prihodkov iz naslova državnih pomoči (oproščenih prispevkov in davkov) ta dohodek obrutiti. Če je odgovor »da« se seveda pojavi vprašanje obrutenja z dohodnino.

1.3.3 REK-1 s primeri obračunov

Za delavce, ki so v tem obdobju delali je bilo potrebno oddati dva ločena REK-1 obrazca, v marcu pa celo tri. V vseh ostalih primerih (npr. redno delo + čakanje) je bilo potrebno oddati tudi večje število REK-1 obrazcev.

Za delavce, ki delajo, je bil uveden nov REK-1, z oznako dohodka 1002, za krizni dodatek pa se izpolni REK-1 s šifro dohodka 1190. Za marec velja, da je potrebno za obdobje od 1.3. do 12.3. oddati še REK-1 s šifro 1001.

Neobdavčeno nadomestilo za uporabo lastnih sredstev se ne vpisuje REK-1 obrazce.

Primer 5: delavec dela od doma, marec 2020

Delavec je delal cel mesec. Bruto plača za marec 2020 je 2.000,00 EUR. Od 13.3.2020 do 31.3.2020 pripada delavcu sorazmerni del kriznega dodatka. Ker je delal od doma dobi še sorazmeren del nadomestila za uporabo lastnih sredstev do neobdavčene višine (90,33 EUR/22 dni x 12 dni). Za izračun »limita« vzamemo 5 % PP v RS, ker je ta znesek nižji od bruto plače.

Plača	2.000,00 €	Na uro	11,36 €
Minimalna plača	940,58 €	Na uro	5,34 €
Minimalna osnova za plačilo prispevkov	1.017,23 €
Neobdavčeno nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu (PP za januar 2020 = 1.806,50 €)	90,33 €
Krizni dodatek	200,00 €	Na uro	1,14 €
Mesec	Skupaj dni	Ure na dan	Skupaj ur	Plača 1.3.2020- 12.3.2020	Plača 13.3.2020-13.3.2020	Nadomestilo za delo na domu	Krizni dodatek
marec	22		176
Od 1.3. do 12.3.	9	8	72	818,18 €
Od 13.3. do 31.3.	12	8	104		1.181,82 €	49,27 €	118,18 €
SKUPAJ PLAČA	2.000,00 €

Predpostavimo, da gre za en obračun plače in ločene REK-1 obrazce. Izračun po posameznih REK-1 smo pripravili s pomočjo deležev. Za plačo od 1.3.-12.3. oddamo REK-1 s šifro 1001, za plačo od 13.3.-31.3. pa REK-1 s šifro 1002. O olajšavi poročamo le v REK-1 s šifro 1001, akontacijo dohodnine pa v sorazmernem delu na obeh REK-1 obrazcih.

		REK-1; šifra 1001	REK-1; šifra 1002	REK-1; šifra 1190
	Plača	Plača (1.3.-12.3.)	Plača (13.3.-31.3.)	Krizni dodatek (13.3-31.3.)
	100,00%	40,91%	59,09%
	2.000,00 €	818,18 €	1.181,82 €	118,18 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %)od plače	442,00 €	180,82 €	261,18 €
od tega PIZ (15,50 %)	310,00 €		183,18 €
Olajšava za dohodnino	291,67 €	291,67 €	0,00 €
Osnova za dohodnino (bruto - prisp. 22,10 % - olajšava)	1.266,33 €	518,04 €	748,29 €
Dohodnina po lestvici	258,41 €	105,71 €	152,70 €
Neto (bruto-prisp. 22,10 % - dohodnina)	1.299,59 €	531,65 €	767,94 €

Prispevki delodajalca (16,10 %)	322,00 €	131,73 €	190,27 €
od tega PIZ (8,85 %)	177,00 €		104,59 €
Nadomestilo za lastna sredstva			49,27 €
Strošek delodajalca	2.489,45 €	949,91 €	1.421,36 €	118,18 €
Prihodek iz naslova pomoči:
a) opr. prisp. PIZ = 183,18 € + 104,59€			287,77 €

REK-1: 13.3.2020-31.3.2020

i REK:

Opomba: znesek splošne olajšave se vpiše pri REK-1, šifra 1001 (glejte poglavje 1.1.).

REK-1: 13.3.2020-31.3.2020

i REK:

Primer 6: delavec dela od doma, boniteta za službeno vozilo, marec 2020

Delavec je delal cel mesec. Bruto plača za marec 2020 je 1.500,00 EUR. Delavec ima boniteto za službeno vozilo v višini 150,00 EUR. Od 13.3.2020 do 31.3.2020 pripada delavcu sorazmerni del kriznega dodatka. Ker je delal od doma bo dobil še sorazmeren del nadomestila za uporabo lastnih sredstev do neobdavčene višine (75,00 EUR/22 dni x 12 dni). Za izračun »limita« vzamemo 5 % bruto plače (brez bonitete), ker je ta znesek nižji od PP v RS.

Plača	1.500,00 €	Na uro	8,52 €
Boniteta	150,00 €	Na uro	0,85 €
Minimalna plača	940,58 €	Na uro	5,34 €
Minimalna osnova za plačilo prispevkov	1.017,23 €
Neobdavčeno nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu (PP za januar 2020 = 1.806,50 €)	75,00 €
Krizni dodatek	200,00 €	Na uro	1,14 €
Mesec	Skupaj dni	Ure na dan	Skupaj ur	Plača	Boniteta	Plača	Boniteta	Nadomestilo	Krizni
				1.3.2020-	1.3.2020-	13.3.2020-	13.3.2020-	za delo na	dodatek
				12.3.2020	12.3.2020	31.3.2020	31.3.2020	domu	13.3.2020-
								13.3.2020-	31.3.2020
								31.3.2020

marec	22		176
Od 1.3. do 12.3.	9	8	72	613,64 €	61,36 €
Od 13.3. do 31.3.	12	8	104			886,36 €	88,64 €	40,91 €	118,18 €
SKUPAJ PLAČA	1.500,00 €

		REK-1; šifra 1001	REK-1; šifra 1002	REK-1; šifra 1009
	Plača	Plača	Plača
	100,00%	40,91%	59,09%
	1.500,00 €	613,64 €	886,36 €	118,18 €
Boniteta	150,00 €	61,36 €	88,64 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %) od plače	331,50 €	135,61 €	195,89 €
Od tega PIZ (15,50 % od plače brez bonitete)	232,50 €		137,39 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %) od bonitete	33,15 €	13,56 €	19,59 €
Olajšava za dohodnino	291,67 €	291,67 €	0,00 €
Osnova za dohodnino (bruto plača + boniteta - prisp. 22,10 % od plače in bonitete - olajšava)	993,68 €	406,51 €	587,17 €
Dohodnina po lestvici	187,52 €	76,71 €	110,81 €
Neto (bruto-prisp. 22,10 % od plače in bonitete - dohodnina)	947,83 €	387,75 €	560,08 €

Prispevki delodajalca (16,10 %) od plače	241,50 €	98,80 €	142,70 €
Od tega PIZ (8,85 % od plače brez bonitete)	132,75 €		78,44 €
Prispevki delodajalca (16,10 %) od bonitete	24,15 €	9,88 €	14,27 €
Nadomestilo za lastna sredstva			40,91 €
Strošek delodajalca (bruto plača+prispevki 16,10 %)	1.765,65 €	722,31 €	1.043,34 €	118,18 €
Prihodek iz naslova pomoči:
a) opr. prisp. PIZ =137,39 € + 78,44 €			215,83 €

REK-1: 13.3.-31.3.2020

i REK

1.4 Zaposleni, ki ne delajo iz razlogov na strani delavca (velja od 13.3.2020 do 31.5.2020)

Tudi v »običajnih« razmerah so imeli delavci v skladu z delovno pravno zakonodajo in ostalimi pravnimi akti pravico do odsotnosti z dela. Večina med njimi (bolniška do 30 dni, dopusti, odsotnosti zaradi višje sile) so bremenili delodajalce.

Z ZIUPPP in ZIUZEOP se je breme teh odsotnosti delno ali v celoti prevalilo na proračun pod določenimi pogoji.

1.4.1 ODSOTNOST ZARADI VIŠJE SILE (VARSTVO OTROK, JAVNI PROMET …) (od 13.3.2020 do 31.5.2020)

Odsotnost zaradi višje sile je ureja 137. členu ZDR-1. V pravni teoriji in sodni praksi višja sila predstavlja okoliščine, ki niso odvisne od volje strank in jih ni mogoče preprečiti. Za elemente višje sile štejejo: zunanji vzrok, nepričakovanost, neizogibnost in nepredvidljivost[11].

ZIUZEOP pa v 1. členu določa, da izraz višja sila pomeni epidemijo. Med razlogi za opravičen izostanek so navedeni:

varstvo otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali
nemožnost prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali
zaprtje mej s sosednjimi državami.

Odsotnost zaposlenih iz navedenih razlogov presoja delodajalec upoštevaje delovni proces. To pomeni, da lahko delodajalec prošnjo/vlogo zaposlenega za odsotnost tudi zavrne. V primeru odobritve pa delodajalec v zvezi s tem sprejme ustrezen sklep in z njim seznani delavca. Velja, da je delavec v tem primeru odsoten z dela dokler obstajajo razlogi. O prenehanju razlogov za odsotnost mora takoj obvestiti delodajalca. Pri čakanju na delo iz t.i. poslovnih razlogov pa velja, da se mora delavec na zahtevo delodajalca vrniti na delo.

V kolikor zaposlena oseba ne dela iz navedenih razlogov, ji delodajalec izplačuje nadomestilo plače. Delodajalec to nadomestilo dobi povrnjeno v obliki oprostitve prispevkov (glejte tudi vprašanje 2 v prilogi 1) , nadomestilo zmanjšano za prispevke zavarovanca pa povrne ZRSZ. Torej enako kot velja za čakanje na delo iz razlogov na strani delodajalca. Pogoji za uveljavljanje pravice do povračila nadomestila in postopek sta enaka kot pri čakanju na delo iz poslovnega razloga. O tem smo pisali v poglavju Pogoji za pridobitev pravice do nadomestila in oprostitve prispevkov in Pogoji za zadržanje pravice – vračanje sredstev.

Čakanje na delo in odsotnost zaradi višje sile sta povsem izenačena tudi z vidika višine nadomestila. 26. člen ZIUZEOP določa, da je ta določen v skladu z ZDR-1 kot velja za čakanje na delo iz poslovnega razloga, z izjemo minimuma. V primeru višje sile ima delavec po ZDR-1 pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove, vendar ne manj kot znaša minimalna plača[12]. Če je v obdobju odsotnosti praznik oz. dela prost dan, pripada zaposlenemu 100 % plača. V tem primeru lahko delodajalci računajo le na oprostitev prispevka za PIZ (poglavje Zaposleni, ki delajo (velja od 13.3.2020 do 31.5.2020)).

Glede obračunov plače in povračil nadomestil delodajalcem ni razlik z izjemo i REK - Podatki, potrebni za oblikovanje prijave o osnovah ter sprememb teh podatkov za osebe v delovnem razmerju (M). Pri odsotnosti zaradi višje sile o urah poročamo pod postavko M02 Nadomestilo plače po 3. alineji 1. odstavka 32. člena ZPIZ-2. Primeri za čakanje so pripravljeni v poglavju Višina nadomestila in oprostitev prispevkov s primeri in REK-1. V tem delu gradiva smo pripravili zgolj razliko v i REK in sicer:

Primer 1 in Primer 2:

Primer 3:

Primer 4:

[11] http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111390554&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111390554

[12] Po ZDR-1: Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.

1.4.2 BOLNIŠKA DO 30 KOLEDARSKIH DNI (REFUNDACIJE od 11.4.2020 do 31.5.2020)

Uvodoma pojasnimo, da smo e-seminar refundacije boleznin prenovili in v gradivo vključili Covid 19 dodatek.

Na področju odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme delodajalca je ZIUZEOP v 56. členu določil, da nadomestilo plače od vključno 11.4. 2020 dalje do 31.5. 2020 v celoti krije ZZZS. Dan začetka zadržanost ni pomemben. Navedeno ne velja za neposredne in posredne proračunske uporabnike.

Gre za nadomestilo zaradi nezmožnosti za delo (bolezen, poškodba izven dela, poškodba po tretji osebi izven dela, poškodba pri delu, poklicna bolezen), ki ga je do uveljavitve ZIUZEOP moral do 30. delovnega dne izplačati delodajalec v svoje breme.

Nadomestilo plače izplača delodajalec. Izplačano nadomestilo dobi povrnjeno od ZZZS najkasneje v 60. dneh po predložitvi zahteve za povračilo. Zahtevo je potrebno vložiti v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje do 30. septembra 2020.

Za osebe v delovnem razmerju za prvih 30 delovnih dni višino nadomestilo plače določa ZDR-1. Od 31. delovnega dne dalje se nadomestilo plače tako za osebo v delovnem razmerju kot za samostojnega zavezanca obračuna skladno z ZZVZZ[13].

Velja izpostaviti, da je bolniški stalež primarni razlog odsotnosti z dela. To pomeni, da se zaposlenim, ki so na čakanju in npr. zbolijo, za čas bolezni čakanje prekine.

Obračun do vključno 30 koledarskega dne je drugačen od obračuna v breme ZZZS nad 30 koledarskih dni. V ta namen ima tudi zahtevek za refundacijo drugačno poimenovanje. Urna osnova za nadomestilo se za bolniško do 30 dni izračuna drugače kot za bolniško nad 30 koledarskih dni. Ker gre za interventen ukrep v sklopu pomoči države za premostitev posledic epidemije menimo, da se povračila iz naslova teh refundacij evidentirajo med prihodki s protipostavko ustreznih stroškov.

Pri obračunu za bolniško do 30 koledarskih dni se uporabi urna osnova za nadomestilo v breme delodajalca, izračunana na podlagi plače delavca iz obdobja, ki je določeno po ZDR-1 ali kolektivni pogodbi. ZDR-1 določa (enako kot velja za druge odsotnosti – letni dopust, čakanje na delo …):

delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti
če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti
če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi.

Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Za posamezni razlog zadržanosti se upošteva % osnove, ki izhaja iz 137. člena ZDR-1:

Razlog zadržanosti	% osnove za obračun nadomestila
01-bolezen	80%
02-poškodba izven dela	80%
03-poklicna bolezen	100%
04-poškodba pri delu	100%
05-poškodba izven dela po tretji osebi	80%

Vir: ZZZS

Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela. Če je v času trajanja bolniške praznik, se ta dan obračuna 100 % nadomestilo plače. Bolniška se na dan praznika obračuna v primeru, da je z letnim koledarjem ta dan določen kot delovni dan pri delodajalcu. Za dan praznika bo delodajalec (ob izpolnjevanju pogojev iz ZIUZEOP) oproščen plačila prispevkov za PIZ (15,50 % in 8,85 %), za bolniško refundirano s strani ZZZS pa ne.

V zakonodaji nismo zasledili spodnjega limita za nadomestilo kot je to določeno v primeru čakanja na delo. Iz tega sklepamo, da je lahko izplačano nadomestilo v primeru bolniške lahko nižje od minimalne plače. Minimalna plača je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času. Pozorni pa moramo biti na osnovo za obračun prispevkov, ki morajo biti ne glede na »vrsto« odsotnosti obračunani najmanj od najnižje pokojninske osnove, t.j. 1.017,23 EUR.

Ker je določba ZIUZEOP v zvezi z refundacijo boleznin aktualna šele v aprilu smo primere pripravili za april. Podrobna navodila za refundiranje bolniških nadomestil so objavljena na naslovu: https://zavezanec.zzzs.si.

Primer 7: bolniška do 30 dni, april 2020

Delavec je na bolniški od 30.3. do 30.4. Razlog je bolezen (01). Osnova, izračunana iz trimesečnega povprečja, je 1.000,00 EUR. Nadomestilo za čas bolniške je 800,00 EUR (80 %). V aprilu sta bila 2 praznika. V tem primeru bomo predpostavili, da se pri delodajalcu na praznik ne dela, kar pomeni, da delavec na ta dan prejme 100 % nadomestilo plače, t.j. 1.000,00 EUR.

Izračunano nadomestilo plače (bolniška + praznik) je nižje od najnižje pokojninske osnove, zato bomo za namen obračuna prispevkov izračunali razliko. Ker je osnova za praznik višja od minimalne plače ne bomo obračunali razlike oz. » dodatka« do minimalne plače.

Plača	1.000,00 €	Na uro	5,68 €
Nadomestilo plače bolniška do 30 dni (80 %)	800,00 €	Na uro	4,54 €
Minimalna plača	940,58 €	Na uro	5,34 €
Minimalna osnova za plačilo prispevkov	1.017,23 €
Krizni dodatek	0	Na uro	0

Mesec	Skupaj dni	Ure na dan	Skupaj ur	Bolniška do 30 dni	Bolniška do 30 dni	Praznik

april	22		176
Od 1.4. do 10.4.	8	8	64	290,56 €
Od 13.4. do 30.4. (brez praznika)	12	8	96		435,84 €
13.4. in 27.4.	2	8	16			90,91 €
SKUPAJ NADOMESTILO BOLNIŠKA IN DOPUST	817,31 €
Razlika do najnižje osnove	199,92 €

Predpostavimo, da gre za en obračun plače in ločene REK-1 obrazce. Izračun smo pripravili s pomočjo deležev. Iz navodil FURS za oddajo REK-1 ni jasno razbrati ali je potrebno v primeru »refundirane« bolniške oddati ločen REK-1 s šifro 1001 za obdobje 1.4.2020-10.4.2020 in 11.4.2020-30.4.2020. V primeru smo pripravili en REK-1 obrazec s šifro 1001. Pri tem smo pod bruto znesek vnesli 904,08 EUR oz. vsoto bolniške in pripadajoče razlike do najnižje osnove (817,31 EUR+199,92 EUR + 290,56 EUR + 71,07 EUR). Nadomestila plač, ki ne bremenijo pravnih oseb smo vnesli pod postavko 105, razliko do najnižje osnove v kumulativnem znesku (71,07 EUR + 106,61 EUR) pa v postavko 104. Na iREK smo za bolniško v breme delodajalca poročali na M01, za bolniško v breme ZZZS pa na M02.

Za praznik pa oddamo ločen REK-1 obrazec s šifro 1002. O olajšavi poročamo le v REK-1 s šifro 1001, akontacijo dohodnine pa v sorazmernem delu na obeh REK-1 obrazcih.

			Zahtevek za refundacijo
	plača in	Bolniška do 30 dni	Bolniška do 30 dni	Nadomestilo
	nadomestilo	v breme delodajalca	v breme ZZZS	plače-praznik
	plače
	100,00%	35,55%	53,33%	11,12%
	817,31 €	290,56 €	435,84 €	90,91 €
Razlika do najnižje osnove	199,92 €	71,07 €	106,61 €	22,24 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %)	180,63 €	64,21 €	96,32 €	20,09 €
od plače in nadomestila	180,63 €	64,21 €	96,32 €	20,09 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %)	44,18 €	15,71 €	23,56 €	4,91 €
od najnižje osnove	44,18 €	15,71 €	23,56 €	4,91 €
od tega PIZ (15,50 %) in ZZ (6,36 %)	43,70 €	15,54 €	23,31 €	4,86 €
ostali prispevki (0,24 %)	0,48 €	0,17 €	0,26 €	0,05 €
Olajšava za dohodnino	291,67 €	103,69 €	155,54 €	32,44 €
Osnova za dohodnino	344,53 €	122,48 €	183,73 €	38,32 €
(bruto - prisp. 22,10 % - prisp. 0,24% od najnižje osnove - olajšava)	344,53 €	122,48 €	183,73 €	38,32 €
Dohodnina po lestvici	55,13 €	19,60 €	29,40 €	6,13 €
Neto (bruto-prisp. 22,10 % - prisp. 0,24 % od najnižje osnove - dohodnina)	581,08 €	206,58 €	309,87 €	64,63 €
Prispevki PIZ zavarovanca (15,50 %) od bruto in od najnižje osnove				17,54 €

Prispevki delodajalca (16,10 %)	131,59 €	46,78 €	70,17 €	14,64 €
Prispevki delodajalc (16,10 %) od najnižje osnove	32,19 €	11,44 €	17,16 €	3,58 €
Prispevki zavarovanca od najnižje osnove (PIZ, ZZ)	43,70 €	15,54 €	23,31 €	4,86 €
Prispevki PIZ delodajalca (8,85 %) od				10,01 €
bruto in od najnižje osnove				10,01 €
Strošek delodajalca (bruto plača + prisp. delod. 16,10 % + prisp. zavar. PIZ in ZZ)	1.024,79 €	364,32 €	546,48 €	113,99 €
			Prisp. delod. od najnižje osnove 40,47 €
Prihodek delodajalca:
a) Oprostitev prispevkov za PIZ zavarovanca (praznik)	17,54 €
b) Oprositev prispevkov za PIZ delodajalca (praznik)	10,01 €
c) Povračilo bolniške od 13.4.2020	546,48 €

REK -1: bolniška 1.4.2020-30.4.2020

i REK:

Zahtevek za refundacijo

Vir: Pripomoček-COVID-19-dejanski obračun-2020-1.0

REK -1: 13.4. in 27.4.2020

i REK:

Opomba: znesek splošne olajšave je bil vpisan v REK-1 za bolniško.

[13] https://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/55F91A45343677D6C125852D00303245

1.4.3 IZOLACIJA IN DRUGE ODSOTNOSTI V BREME ZZZS PO ZZVZZ (epidemija ne vpliva)

Osamitev (izolacija) je ukrep, s katerim lečeči zdravnik, območni ZZZS ali Inštitut za varovanje zdravja RS zbolelemu za nalezljivo boleznijo, omeji svobodno gibanje, kadar to lahko povzroči direkten ali indirekten prenos bolezni na druge osebe. Glede na način prenosa nalezljive bolezni in stanje kužnosti bolnika se določi vrsta osamitve, ki lahko poteka na bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu (hospitalizacija) ali v za ta namen posebej določenem prostoru. Popolna osamitev je obvezna za bolnike s pljučno kugo, pljučnim vraničnim prisadom, diseminiranim pasavcem, steklino ali z virusnimi hemoragičnimi mrzlicami (Ebola, Lassa, Marburg). Osamitev lahko traja največ toliko časa, kolikor traja kužnost[14].

Kar se tiče izolacije in ostalih odsotnosti v breme ZZZS ni sprememb. Obračunajo se v breme ZZZS v skladu s pravili ZZVZZ, ZDR-1 in podrejenimi pravnimi akti. Te obračune izvedemo tako kot pred uveljavitvijo interventne zakonodaje, z eno izjemo. ZA DELODAJALCE VELJA, DA MORAJO DO 31. 12. 2020 zahtevke za refundacijo z razlogom 08-izolacijo vlagati ločeno od ostalih razlogov. Obračuni za razlog izolacija morajo biti na enem zahtevku, obračuni za druge razloge zadržanosti pa na drugem zahtevku.

V zvezi s temi obračuni vas napotujemo na seminar Refundacije.

[14] Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/20 – ZIUZEOP)

1.4.4 KARANTENA (ZIUPPP) (velja od 29.3.2020 do 31.5.2020)

Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določijo obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo, virusno hemoragično mrzlico (Ebola, Lassa, Marburg) ali nalezljivo boleznijo, za katero je minister, pristojen za zdravje, ali Vlada RS razglasila epidemijo, v času njegove kužnosti. Karanteno odredi minister, pristojen za zdravje na predlog Inštituta za varovanje zdravja RS. Zoper odločbo o odreditvi karantene ni pritožbe[15].

Karantena se odredi za določeno obdobje.

Za čas pred uveljavitvijo ZIUPPP (pred 29.3.2020), je karantena veljala za višjo silo[16] po ZDR-1. Delavec je bil upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače (658,41 EUR bruto).

Povračilo nadomestil plače delavcem, ki zaradi karantene zaradi epidemije od 29.3.2020 dalje ne morejo opravljati svojega dela, ureja izključno ZIUPPP (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP). Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, RS povrne v celoti. Povračilo je možno uveljavljati za obdobje od 29. 3. 2020 do 31.5.2020, vloge pa je bilo možno oddati do 30. 9. 2020. Za delavce, ki jim je odrejena karantena, mora delodajalec v skladu z ZIUPPP vlogo za povračilo izplačanega nadomestila plače na ZRSZ oddati v roku osmih dni od odreditve karantene[17]. Več o vlogah na ZRSZ: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/intukrep-povracilo-nadomestila-place .

Delavec, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (5. odstavek ZIUPPP).

Delodajalec ima torej za čas trajanja karantene v zvezi s tem 2 možnosti:

delavcu organizira delo na domu (glejte poglavje 1.3.)
če dela na domu ni možno organizirati, mora delavcu obračunati nadomestilo plače v višini kot je določena po ZDR-1 za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Višina nadomestila je lahko nižja od minimalne plače.

V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove. Osnova se izračuna na 3 različne načine:

delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti
če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti
če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi.

Predvidevali smo, da se v teh primerih oddaja REK-1 s šifro 1004, vendar se je kasneje izkazalo, da se poroča na REK-1 s šifro 1001. O nadomestilih mora delodajalec poročati v polju 105. Celoten odgovor je dostopen na spletni strani: https://www.zvezarfr.si/nasveti/vprasanja-in-odgovori?q=1284

Primer 8: karantena, marec 2020

Delavcu je bila 23.3.2020 odrejena karantena. Pred tem je delavec delal[18]. Mesečna bruto plača za marec je znašala 1.100,00 EUR. Osnova za nadomestilo, izračunana iz trimesečnega povprečja je 1.000,00 EUR. Za čas karantene od 29.3.2020 do 31.3.2020 je nadomestilo plače 80 % tega zneska. Delodajalec lahko nadomestilo za čas trajanja karantene uveljavlja šele od 29.3.2020 dalje. Pred tem datumom bo karantena obračunana kot višja sila po ZDR-1. Za izračun nadomestila karantene pred ZIUPPP smo vzeli urno postavko 70 % minimalne plače, ki je določena kot minimalno bruto izplačilo in ne 50% plače. Razlike do minimalne plače v primeru karantene ni potrebno obračunati, razliko do najnižje osnove za obračun prispevkov pa upoštevamo v obračunu.

Plača	1.100,00 €	Na uro	6,25 €
Nadomestilo plače karantena (50 %)	550,00 €	Na uro	3,13 €
Nadomestilo plače karantena (80 %)	800,00 €	Na uro	4,55 €
Minimalna plača	940,58 €	Na uro	5,34 €
70 % minimalne plače	658,41 €	Na uro	3,74 €
Minimalna osnova za plačilo prispevkov	1.017,23 €
Krizni dodatek	0	Na uro	0

Mesec	Skupaj dni	Ure na dan	Skupaj ur	Plača redno delo	Karantena	Karantena ZIUPPP

marec	22		176
Od 1.3. do 22.3.	15	8	120	750,00 €
Od 23.3. do 28.3.	5	8	40		149,64 €
Od 29.3. do 31.3.	2	8	16			72,73 €
SKUPAJ PLAČA IN NADOMESTILO	972,37 €
Razlika do najnižje osnove	44,87 €

Za vse dohodke bomo torej poročali na REK-1. Karanteno za refundacijo pri ZRSZ bomo vnesli v postavko 105 in B02.

		REK-1; šifra 1001	REK-1; šifra 1001	REK-1; šifra 1001
	plača in nadomestilo plače	Plača	Karantena	Karantena ZIUPPP
	100,00%	77,13%	15,39%	7,48%
	972,37 €	750,00 €	149,64 €	72,73 €
Razlika do najnižje osnove	44,87 €	34,61 €	6,91 €	3,36 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %) od plače in nadomestila	214,89 €	165,75 €	33,07 €	16,07 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %) od najnižje osnove	9,92 €	7,65 €	1,53 €	0,74 €
od tega PIZ (15,50 %) in ZZ (6,36 %)	9,81 €	7,57 €	1,51 €	0,73 €
ostali prispevki (0,24 %)	0,11 €	0,08 €	0,02 €	0,01 €
Olajšava za dohodnino	291,67 €	224,97 €	44,89 €	21,82 €
Osnova za dohodnino (bruto - prisp. 22,10 % - prisp. 0,24% od najnižje osnove - olajšava)	465,69 €	359,20 €	71,67 €	34,83 €
Dohodnina po lestvici	74,51 €	57,47 €	11,47 €	5,57 €
Neto (bruto-prisp. 22,10 % - prisp. 0,24 % od najnižje osnove - dohodnina)	682,85 €	526,70 €	105,08 €	51,07 €


Prispevki delodajalca (16,10 %)	156,55 €	120,75 €	24,09 €	11,71 €
Prispevki delodajalc (16,10 %) od najnižje osnove	7,22 €	5,57 €	1,11 €	0,54 €
Prispevki zavarovanca od najnižje osnove (PIZ, ZZ)	9,81 €	7,57 €	1,51 €	0,73 €

Strošek delodajalca (bruto plača + prisp. delod. 16,10 % + prisp. zavar. PIZ in ZZ)	1.145,95 €	883,89 €	176,35 €	85,71 €

Prihodek delodajalca:
a) Nadomestilo karantene po ZIUPPP	85,71 €

REK -1:

i REK:

[15] Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/20 – ZIUZEOP)

[16] Opredelitev višje sile se razlikuje od opredelitve po ZIUZEOP.

[17] Za karantene, odrejene pred uveljavitvijo ZIUPPP, je bil rok 6.4.2020.

[18] Posebnosti za redno delo (REK-1, šifra 1002) v obdobju od 13.3.2020 do 23.3.2020 smo zanemarili zaradi preglednost obračuna.

2 Plače v času veljavnosti interventnih zakonov - ZIUOOPE - od 1.6. do 30.6.2020 za čakanje na delo in od 1.6.2020 do 31.12.2020 za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Ukrepi po ZIUZEOP za področje plač in prispevkov za socialno varnost so v večini primerov veljali do konca maja 2020. S 1. junijem 2020 so prenehale veljati posebnosti glede bolniške odsotnosti v breme ZZZS, nadomestila za odrejeno karanteno, oprostitve prispevkov ipd.

29. maja 2020 je Državni zbor RS sprejel nov Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) (Uradni list 80/20 z dne 30.5.2020, velja od 31.5.2020). Ukrepi, ki se nanašajo na plače veljajo od 1.6.2020 do konca decembra 2020 za skrajšan delovni čas in do 30. junija 2020 za čakanje na delo.

Po navedbah na spletni strani MDDSZ je možno (do 30.6.2020) za posameznega delavca kombinirati subvencijo iz naslova skrajšanega delovnega časa in začasnega čakanja na delo: Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nemožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, začasno odredil delo s skrajšanim delovnim časom (od 20 do 35 ur na teden), v preostalem deležu do polnega delovnega časa pa delavca hkrati delno napotil na začasno čakanje na delo. Delodajalec bo lahko s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje uveljavljal delno povračilo izplačanega nadomestila plače (subvencijo) za obdobje delnega začasnega čakanja delavca na delo v deležu od 20 do 5 ur tedensko. Subvencija za ohranitev zaposlitve, ki jo bo uveljavljal delodajalec, bo odvisna od obsega skrajšanega delovnega časa in bo na posameznega delavca znašala od 112 evrov do največ 448 evrov na delavca mesečno. [19].

Ali lahko za istega delavca uveljavljamo ukrep začasnega čakanja na delo in odreditev dela s skrajšanim delovnim časom?[20]

Kombinacijo ukrepa začasnega čakanja na delo in odreditev dela s skrajšanim delovnim časom je v mesecu juniju 2020 na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) mogoče uporabiti tudi na primeru enega delavca, vendar z omejitvijo, da se ukrepa ne izvajata v istem delovnem tednu. Upoštevati je namreč treba, da je ukrep skrajšanja delovnega časa vezan na skrajšanje tedenske delovne obveznosti, ukrep začasnega čakanja na delo pa se veže na izkazan poslovni razlog nemožnosti zagotavljanja dela v polnem obsegu delovne obveznosti delavca. V kolikor je torej podana okoliščina, da lahko delodajalec v obdobju enega tedna delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas, v tem časovnem obdobju ni izkazan razlog nemožnosti zagotavljanja dela v polnem obsegu in lahko delodajalec uporabi le ukrep skrajšanja delovnega časa in delavcu odredi čakanje na delo le v določenem deležu. Glede na to, da je treba izhajati iz (ne)možnosti zagotavljanja tedenske delovne obveznosti, pa je možna kombinacija izvajanja ukrepa začasnega čakanja na delo npr. v časovnem obdobju dveh tednov, v naslednjih dveh tednih pa izvajanje ukrepa skrajšanja delovnega časa ali obratno ali v kombinaciji na nivoju posameznega tedna.

Temu dodajamo, da bo delodajalec v primeru skrajšanega delovnega časa dobil ustrezen del subvencije, v primeru čakanja na delo pa delno povračilo nadomestila.

V zvezi s tem uvodoma pojasnimo, da bomo v seminarju uporabili izraz delno čakanje na delo, ko gre za skrajšan delovni čas (čakanje v ustreznem deležu) in začasno čakanje na delo, ko gre za čakanje na delo v polnem obsegu.

Spremembe so tudi pri poročanju na REK-1.

[19] https://www.gov.si/novice/2020-06-01-tretji-paket-protikoronskih-ukrepov/

[20] https://www.ess.gov.si/_files/13375/ZIUOOPE_Odgovori_Cakanje_na_delo_Skrajsani_delovni_cas.pdf

2.1 REK-1 posebnosti skrajšanega delovnega časa in primeri obračunov

V zvezi s poročanjem in REK-1 obrazci je FURS objavil na spletni strani[21] novico, ki jo povzemamo. Za oba ukrepa – subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanje na delo, se uporabi »klasična« šifra za REK-1, t.j. 1001. Ločenih REK-1 ni potrebno oddajati.

Nadomestila, ki jih bo delodajalcu povrnil ZRSZ ( čakanje) se vpišejo v polje 105 na REK-1 (poleg vpisa v polje 101). Skladno z navodili, objavljenimi na FURS, moramo v polje 105 vpisati znesek nadomestila, za katerega delodajalec uveljavlja delno povračilo pri ZRSZ. Iz objavljenega FURS primera 1 sklepamo, da moramo pod šifro 105 vpisati tudi nadomestilo delnega čakanja na delo, za katerega delodajalec ne prejme delnega povračila ZRSZ, ampak dobi zgolj subvencijo.

1. Primer poročanja po FURS: uveljavljanje subvencije za skrajšani delovni čas:

Delavec dela skrajšan DČ in prejme plačo in nadomestilo plače v višini 1.000 eur

Na zbirnem REK obrazcu polje 101 = 1.000, polje 105 = 200

Na iREK obrazcu: A052 = 1101, A052 znesek= 1.000 eur,

• v polje B01 se vpiše podatek o številu dejansko opravljenih ur in znesek izplačane plače za opravljeno delo (primer: delavec v juniju dela skrajšani delovni čas 6 ur/dnevno (za mesec junij 132 ur), za kar prejme plačo 800,00 €)

B01U: 132 ur B01Z: 800,00 €

• v polje B02 se vpiše podatek o številu ur in znesek nadomestila plače delnega začasnega čakanja na delo, za katerega delodajalec naknadno uveljavlja subvencijo pri Zavodu ;

B02U: 44 ur B02Z: 200,00 €.

• nadomestilo plače, za skrajšan delovni čas se poroča v rubriki M01 (plača in nadomestilo plače). Obdobja v RUBRIKI M se ne delijo, morajo slediti prijavi in odjavi za posameznega zavarovanca.

V času veljavnosti ukrepov po ZIUOOPE se v polje B02 vpisuje samo nadomestila, ki jih delodajalec izplačuje na podlagi ZIUOOPE. Vsa ostala nadomestila se vpisujejo v polje B01. Za delodajalce, ki povračil po ZIUOOPE ne uveljavljajo, to pravilo ne velja. Znesek dejanskega vračila (subvencije) s strani zavoda ni predmet poročanja na REK obrazcu, ampak se vpisuje izplačano nadomestilo plače po ZIUOOPE.

Na i REK za plačo od 1. junija 2020 za skrajšan delovni čas vpišemo:

B01 – dejansko število opravljenih ur (ko je delavec delal) in znesek izplačane plače

Na i REK za plačo od 1. junija 2020 do 30. junija 2020 za čakanje na delo vpišemo:

B02 - število ur delnega čakanja na delo in nadomestilo plače za to obdobje

[21] https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/e_davki/novica/porocanje_podatkov_na_obracunu_rek_1_po_ziuoope_10239/

2.2 Subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa
2.2.1 Delavci, ki se jim skrajšan delovni čas lahko odredi

Velja za delavce, ki imajo pogodbe o zaposlitvi sklenjene za polni delovni čas. Polni delovni čas je lahko v skladu s 143. členom ZDR-1 določen v razponu med 36 in 40 ur na teden. Trajanje zaposlitve (določen/nedoločen) čas na skrajšanje delovnega časa ne vpliva.

Na delo s skrajšanim delovnim časom delodajalec ne sme napotiti:

delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali
delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.

Ker je namen zakona ohranjanje zaposlitve, spodbuda ne velja za delavce v odpovednem roku.

2.2.2 Koliko ur dnevno mora delavec delati?

Delodajalec ima možnost, da delavcu odredu skrajšan delovni čas, za razliko do polnega delovnega časa pa delavca pošlje na delno čakanje.

Skrajšan delovni čas mora obsegati vsaj polovični delovni čas, med 20 – 35 ur tedensko, preostali čas pa je delavec na delnem čakanju. Pogoj je, da delodajalec ne more zagotavljati dela iz poslovnih razlogov.

Primer 9: Delovne ure

Delavec dela 40 ur tedensko. Delodajalec mu iz poslovnih razlogov s 1.6. odredi skrajšan delovni čas in sicer 6 ur dnevno, kar pomeni 30 ur tedensko.

Prerazporejanje ur je možno znotraj delovnega tedna. V tem primeru ne gre za neenakomerno razporeditev delovnega časa. Ni pa možna izravnava na mesečni ravni, saj ZIUOOPE izrecno prepoveduje neenakomerno razporeditev ali začasno prerazporeditev delovnega časa.[22]

Primer 10: Delovne ure

Delavec dela 2 dni po 8 ur, 1 dan po 4 ure, 2 dni po 5 ur. Na tedenski ravni je to 30 ur.

Obveznost delavca je, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.

Delodajalec lahko tedensko spreminja obseg skrajšanega delovnega časa, vendar za vsako spremembo izda novo odredbo.

[22] https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/Ukrep-cakanje-in-skrajsani-delovni-cas.pdf

2.2.3 Pravice in obveznosti delavca s skrajšanim delovnim časom

Ker delavec ohranja zaposlitev za polni delovni čas tudi v času izvajanja ukrepa odreditve dela za krajši delovni čas in ostaja vključen v socialna zavarovanja v polnem obsegu, delodajalec pa za delež delovnega časa, za katerega je napoten na delno čakanje, lahko uveljavi pravico do subvencije, delavec ne sme biti prikrajšan pri upravičenjih, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas.

Delavec ohrani enake pravice. Plačilo za delo je odvisno od okoliščin:

v času, ko dejansko dela dobi delavec 100 % plačo; če npr. dela 4 ure dnevno bo za 20 ur tedensko dobil 100 % plačo v sorazmernem delu.
za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga – 80 % nadomestilo plače;
v času izrabe letnega dopusta, bolniške, praznika, bo dobil ustrezno nadomestilo plače po ZDR-1; 100 % za letni dopust, 100 % za praznik in hkrati 80 % za čakanje[23] …

Delavec ima tudi pravico do odmora, ki je sorazmerna skrajšanemu delovnemu času. Če dela »polovičen« čas, je tudi pravica do odmora polovična (namesto 30 minut, 15 minut).

[23] Če bi delavec na ta dan sicer delal (koledar pri delodajalcu) se nadomestilo za ta dan in druge proste dni obračuna po postopku za čakanje na delo.

2.2.4 Subvencija za skrajšan delovni čas

Za čas delnega čakanja bo delodajalec lahko od ZRSZ uveljavljal delno povračilo izplačanega nadomestila – subvencijo – v deležu od 20 do 5 ur tedensko. Subvencijo lahko delodajalec uveljavlja za pretekli mesec za ves čas trajanja ukrepa (do konca leta 2020), če izpolnjuje pogoje. Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020.

Za katere delodajalce velja ukrep – pogoji za subvencijo?

je pravna ali fizična oseba in je bil v PRS vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Primer 11: Število zaposlenih, ki jim delodajalec ne more zagotavljati dela

V podjetju je 1 zaposlen, ki predstavlja 100 % zaposlenih (več kot 10 %). Če za tega zaposlenega ni zagotovljenih vsaj 36 ur dela tedensko, se lahko delodajalec vključi v ukrep.

Primer 12: Število zaposlenih, ki jim delodajalec ne more zagotavljati dela

V podjetju sta 2 zaposlena, enemu od njiju delodajalec ne more zagotoviti vsaj 36 ur dela. To pomeni, da je 50 % zaposlenih (več kot 10 %), ki jim delodajalec ne more zagotavljati najmanj 90 % dela. Delodajalec se lahko vključi v ukrep.

Primer 13: Število zaposlenih, ki jim delodajalec ne more zagotavljati dela

V podjetju je 5 zaposlenih, enemu od njih delodajalec ne more zagotoviti vsaj 36 ur dela. To pomeni, da je 20 % zaposlenih (več kot 10 %), ki jim delodajalec ne more zagotavljati najmanj 90 % dela. Delodajalec se lahko vključi v ukrep.

Primer 14: Število zaposlenih, ki jim delodajalec ne more zagotavljati dela

V podjetju je 20 zaposlenih, enemu od njih delodajalec ne more zagotoviti vsaj 36 ur dela. To pomeni, da je 5 % zaposlenih (manj kot 10 %), ki jim delodajalec ne more zagotavljati najmanj 90 % dela. Delodajalec se ne more vključiti v ukrep.

število zaposlenih	minimalno število zaposlenih, ki jim delodajalec ne more zagotavljati vsaj 36 ur dela
od 1 do vključno 19	1
od 20 do vključno 29	2
od 30 do vključno 39	3
od 40 do vključno 49	4
od 50 do vključno 59	5

Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

Kaj mora delodajalec storiti za vključitev v ukrep subvencioniranega skrajšanega delovnega časa?

Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu določi obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom.

Kaj delodajalec v času prejemanja subvencija sme/ne sme/mora?

V obdobju prejemanja subvencije mora delodajalec delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega čakanja na delo.

Delodajalec ne sme:

v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali
odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po ZIUOOPE ali ZIUZEOP (kršitev prepovedi odpuščanja) in
v obdobju prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti[24] ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Delodajalec mora voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela. Čas prihoda in odhoda z dela se mora vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in odhodu delavca z dela.

Delodajalec mora sporočiti ZRSZ, da je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom po tem zakonu, najpozneje v 3 delovnih dneh od dneva odreditve.

Delodajalcu so postavljene omejitve glede izplačila dobička, nakupa lastnih delnic/poslovnih deležev, izplačil nagrad/poslovne uspešnosti poslovodstvu v letu 2020 ali za leto 2020. V kolikor do takih izplačil pride, mora delodajalec subvencijo skupaj z zamudnimi obrestmi vrniti.

Kako do subvencije?

Delodajalcu se subvencija dodeli na podlagi vloge, ki jo vloži pri ZRSZ. Rok za vlogo je v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa.

Delodajalec vlogi priloži:

dokazila o izpolnjevanju pogojev (povezava)
podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja
soglasje za objavo podatkov; seznam prejemnikov subvencije in podatki o višini prejetih subvencij so javno objavljeni na spletni strani ZRSZ.

V 15 dni ZRSZ s sklepom odloči o vlogi. Na podlagi sklepa delodajalec in ZRSZ podpišeta pogodbo.

VIšina subvencije

Subvencija za ohranitev zaposlitve znaša (znesek je fiksen):

448 EUR na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
336 EUR na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
224 EUR na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,
112 EUR na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

Če je delavec odsoten z dela zaradi dopusta, bolniške …, se subvencija sorazmerno zmanjša. Izplačana je mesečno, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe.

V primerih od 15 do 17 predstavljamo, da za junij 2020 veljajo naslednji podatki: število delovnih 21 dni (168 ur), število praznikov 1 dan (8 ur), skupaj 22 dni (176 ur).

Primer 15: višina subvencije za junij 2020

Delavec ima odredbo za skrajšan delovni čas v juniju 2020 za 20 ur. Preostanek je na čakanju. 25. junij je praznik. Na ta dan bi delavec delal, zato ima obračunano nadomestilo plače za praznik (100 % za 4 ure), preostanek (4 ure) pa delno čakanje. Subvencija je 448 EUR. Ker je 1 dan praznik izračunamo sorazmerni del subvencije. Za 22 delovnih dni je 448 EUR, za 21 delovnih dni pa 427,63 EUR (448/22*21). Podatke smo uporabili tudi za izračun plače – primer 18.

Primer 16: višina subvencije za junij 2020

Primer: Delavec ima prvi teden junij odredbo za skrajšan delovni čas 2020 za 20 ur, od drugega tedna junija pa za 30 ur. Preostanek je na delnem čakanju. 25. junij je praznik. Na ta dan bi delavec delal, zato ima obračunano nadomestilo plače za praznik (100 % za 6 ur), preostanek (2 uri) pa delno čakanje. Subvencija za 5 delovnih dni je (448/22*5) je 101,82 EUR. Za 16 delovnih dni je preračunana subvencija 162,91 EUR (224/22*16). Skupaj subvencija je 264,73 EUR. Podatke smo uporabili tudi za izračun plače – primer 19.

Primer 17: višina subvencije za junij 2020

Delavec ima prvi teden junij odredbo za skrajšan delovni čas 2020 za 30 ur, od drugega tedna junija delavec dela polni delovni čas. Preračunana subvencija za 5 delovnih dni je 50,91 EUR (224/22*5).

Primer 18: skrajšan delovni čas 4 ure, junij 2020

Delavec ima odredbo za skrajšan delovni čas v juniju 2020 za 20 ur. Preostanek je na delnem čakanju. 25. junij je praznik. Na ta dan bi delavec delal, zato ima obračunano nadomestilo plače za praznik (100 % za 4 ure), preostanek (4 ure) pa delno čakanje. Subvencija je 448 EUR. Ker je 1 dan praznik izračunamo sorazmerni del subvencije. Za 22 delovnih dni je 448 EUR, za 21 delovnih dni pa 427,63 EUR (448/22*21). Delavec ima bruto plačo 1.300,00 EUR. Predpostavimo, da je enaka tudi osnova za nadomestilo za letni dopust in čakanje na delo.

Plača	1.300,00 €	Na uro	7,39 €
Osnova za nadomestilo plače	1.300,00 €	Na uro	7,39 €
Nadomestilo plače čakanje na delo (80 %)	1.040,00 €	Na uro	5,91 €
Minimalna plača	940,58 €	Na uro	5,34 €
Minimalna osnova za plačilo prispevkov	1.017,23 €
Mesec junij	Dni	Ure na dan	Ur	Plača/nadomestilo plače
Skupaj	22		176
Od 1.6. do 30.6.2020	21	8	168
Praznik	1	8	8

Delno čakanje na delo	22	4	88	520,00 €
Skrajšan delovni čas	21	4	84	620,45 €
Praznik	1	4	4	29,55 €
Skupaj				1.170,00 €

BRUTO PLAČA (I. BRUTO)	1.170,00 €
Prispevki delojemalca (22,10 %)	258,57 €
Splošna olajšava	291,67 €
Davčna osnova	619,76 €
Davek	99,16 €
Neto plača	812,27 €

Prispevki delodajalca (16,10 %)	188,37 €
STROŠEK PLAČE	1.358,37 €
PRIHODEK IZ NASLOVA SUBVENCIJE	427,63 €

REK-1: 1.6.-30.6.2020

iREK:

Primer 19: skrajšan delovni čas 4 ure in 2 uri , junij 2020

Delavec ima prvi teden junija odredbo za skrajšan delovni čas 2020 za 20 ur, od drugega tedna junija pa za 30 ur. Preostanek je na delnem čakanju. 25. junij je praznik. Na ta dan bi delavec delal, zato ima obračunano nadomestilo plače za praznik (100 % za 6 ur), preostanek (2 uri) pa delno čakanje. Subvencija za 5 delovnih dni je (448/22*5) je 101,82 EUR. Za 16 delovnih dni je preračunana subvencija 162,91 EUR (224/22*16). Skupaj subvencija je 264,73 eur.

Delavec ima bruto plačo 1.300,00 EUR. Predpostavimo, da je enaka tudi osnova za nadomestilo za letni dopust in čakanje na delo.

Plača	1.300,00 €	Na uro	7,39 €
Osnova za nadomestilo plače	1.300,00 €	Na uro	7,39 €
Nadomestilo plače čakanje na delo (80 %)	1.040,00 €	Na uro	5,91 €
Minimalna plača	940,58 €	Na uro	5,34 €
Minimalna osnova za plačilo prispevkov	1.017,23 €
Mesec junij	Dni	Ure na dan	Skupaj ur	Plača/nadomestilo plače
	22		176
Od 1.6. do 30.6.2020	21	8	168
Praznik	1	8	8

Delno čakanje na delo 1.6. - 5.6.	5	4	20	118,18 €
Delno čakanje na delo 8.6. - 30.6.	17	2	34	200,91 €
SKUPAJ – delno čakanje	22		54	319,09 €
Skrajšan delovni čas 1.6.-5.6.	5	4	20	147,73 €
Skrajšan delovni čas 8.6.-30.6.	16	6	96	709,09 €
Praznik	1	6	6	44,32 €
SKUPAJ			176	1.220,23 €

Subvencija - skrajšan delovni čas 8.6.-30.6.	101,82 €	(448,00/22 dni * 21 dni)
Subvencija - skrajšan delovni čas 1.6.-5.6.	162,91 €	(224,00/22 dni * 16 dni)
SKUPAJ	264,73 €

BRUTO PLAČA (I. BRUTO)	1.220,23 €
Prispevki delojemalca (22,10 %)	269,67 €
Splošna olajšava	291,67 €
Davčna osnova	658,89 €
Davek	105,42 €
Neto plača	845,14 €

Prispevki delodajalca (16,10 %)	196,46 €
STROŠEK PLAČE	1.416,68 €
PRIHODEK IZ NASLOVA SUBVENCIJE	264,73 €

REK-1: 1.6.-30.6.2020

i-REK:

[24] Po stališču MDDSZ je delo odrejeno na ravni enega tedna lahko tudi na nek način neenakomerno (manj dni in več ur ali se te ure porazdelijo različno glede na dneve, kot je imel delavec pred odredbo) in takšne razporeditve ne moremo šteti kot neenakomerne. (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/Ukrep-cakanje-in-skrajsani-delovni-cas.pdf)

2.3 Delno povračilo plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Ukrep delnega povračila plače za čakanje na delo je z ZIUOOPE podaljšan do 30. junija 2020.

2.3.1 Višina nadomestila in povračilo nadomestila

Za razliko od ZIUZEOP je nadomestilo po ZIUOOPE določeno v višini 80%. Določba glede najnižjega nadomestila je ostala enaka - ne manj kot znaša minimalna plača.

Razlika je tudi v višini delnega povračila izplačanega nadomestila plače. Po ZIUOOPE ta znaša 80 % nadomestila plače in je omejeno z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (892,50 EUR). Preostalo višino povračila do 20 % nadomestila plače in prispevkov krije delodajalec. Delodajalec krije tudi razliko nad 892,50 EUR. Delodajalec sam plača prispevke delodajalca od celotnega nadomestila. ZRSZ torej delno krije I. bruto.

940,58 EUR < bruto nadomestilo za čakanje (80% povprečne mesečne plače delavca) < bruto plača, če bi delavec delal

povračilo nadomestila ZRSZ = 80 % bruto nadomestila za čakanje < 892,50 EUR (ali sorazmerni znesek)

Pri višini bruto nadomestila moramo torej upoštevati, da:

ima delavec času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, t.j. 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih
nadomestilo plače, ne sme biti nižje od minimalne plače v RS (velja za vse delavce pri delodajalcih).

Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Smiselno enako velja za praznik.

Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače za čakanje na delo v tem času ne izplačuje. Čakanje se prekine.

Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače za čas čakanja izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.

Posebnosti pri povračilih za čas čakanja na delo

Izjeme:

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.

2.3.2 Kdo lahko uveljavlja pravico do povračila?

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v RS, ki jim začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:

neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima večkot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,
tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Prihodkovni pogoji, pri čemer so prihodki čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo:

do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.
če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Izjema glede prihodkovnega pogoja so delodajalci, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah.

2.3.3 Začasna vrnitev na delo

Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene z ZIUOOPE. Glede vračanja na delo velja omejitev:

Ima delavec v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu.
delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Delodajalec ne sme odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila plače.

2.3.4 Kaj mora storiti delodajalec?

Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo in v tem določiti čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. junija 2020.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače za čas začasnega čakanja ne more uveljavljati delodajalec:

ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
če je nad njim uveden postopek stečaja.

Vlogi za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v 15 dneh s sklepom. Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.

Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za praznič en in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Primer 20: skrajšan delovni čas in čakanje, junij 2020

Subvencija je 448 eur. Ker je 1 dan praznik, zadnje 2 dni v juniju je delavec na začasnem čakanju, izračunamo sorazmerni del subvencije. Za 22 delovnih dni je 448 eur, za 19 delovnih dni pa 386,91 eur (448/22*19).

Za začasno čakanje (16 ur) bo delodajalec, če prejel povračilo v višini 80 % izplačanega zneska nadomestila za ta dva dni. Od zneska 94,56 EUR bo delodajalec prejel povrnjenih 80 %, t.j. 75,65 EUR.

Delavec ima bruto plačo 1.300,00 eur. Predpostavimo, da je enaka tudi osnova za nadomestilo za letni dopust in čakanje na delo.

Plača	1.300,00 €	Na uro	7,39 €
Osnova za nadomestilo plače	1.300,00 €	Na uro	7,74 €
Nadomestilo plače čakanje na delo (80 %)	1.040,00 €	Na uro	5,91 €
Minimalna plača	940,58 €	Na uro	5,34 €
Minimalna osnova za plačilo prispevkov	1.017,23 €

Mesec junij	Dni	Ure na dan	Ur	Plača/nadomestilo plače
Skupaj	22		176
Od 1.6. do 30.6.2020	21	8	168
Praznik	1	8	8

Delno čakanje na delo	20	4	80	472,80 €
Skrajšan delovni čas	19	4	76	561,64 €
Praznik	1	4	4	29,56 €
Začasno čakanje na delo	2	8	16	94,56 €
Skupaj delno in začasno čakanje na delo				567,36 €
Skupaj			176	1.158,56 €

Za delno čakanje bo delodajalec lahko uveljavil subvencijo, za začasno čakanje pa delno povračilo v višini 80 % nadomestila. Ne glede na povračila ZRSZ in s tem dejanski bremenitvi delodajalcev moramo v REK-1 poročati pod šifro 105 kumulativen znesek nadomestila čakanja na delo, torej t.i. delnega in začasnega čakanja. O subvenciji posebej ne poročamo.

BRUTO PLAČA (I. BRUTO)	1.158,56 €
Prispevki delojemalca (22,10 %)	256,04 €
Splošna olajšava	291,67 €
Davčna osnova	610,85 €
Davek	97,74 €
Neto plača	804,78 €

Prispevki delodajalca (16,10 %)	256,04 €
STROŠEK PLAČE	1.414,60 €
PRIHODEK IZ NASLOVA SUBVENCIJE	286,91 €
POVRAČILO IZ NASLOVA ZAČASNEGA ČAKANJA NA DELO (80% OD 94,56 EUR)	75,65 €

REK-1: 1.6.-30.6.2020

i REK:

Primer 21: delavec na čakanju, plača preseže znesek nadomestila, junij 2020

Delavec je od 1.6.2020 do 19.6.2020 na čakanju, od 20.6.2020 do 30.6.2020 pa dela (praznik bomo zanemarili). Bruto plača za junij je 5.000,00 EUR. Enaka je tudi osnova za nadomestilo. Nadomestilo izračunamo v višini 80 % in je 4.000,00 EUR. Glede na število ur čakanja smo preračunali, da je zgornji znesek limita za delo enak 608,52 EUR (892,50 EUR/176 ur * 120 ur).

Plača	5.000,00 €		Na uro		28,41 €
Osnova za nadomestilo plače	5.000,00 €
Nadomestilo plače	4.000,00 €		Na uro		22,73 €
Minimalna plača	940,58 €		Na uro		5,34 €
Minimalna osnova za plačilo prispevkov	1.017,23 €
Limit za povračilo		892,50 €
Preračunan sorazmerni del limita za povračilo		608,52 €
Mesec		Skupaj dni		Ure na dan		Skupaj ur	Plača	Nadomestilo plače
marec		22				176
Od 1.6. do 19.6 - čakanje		15		8		120	2.727,60 €
Od 20.6. do 30.6. redno delo		7		8		56		1.590,96 €
SKUPAJ PLAČA IN NADOMESTILO		4.318,56 €

Oddamo 1 REK-1 obrazec s šifro 1001. Pri tem smo pozorni, da pod številko 105 vpišemo znesek, ki ga ZRSZ povrne; torej 608,52 EUR. V i REK pa moramo tako ure kot zneske razdeliti in sicer plačo vpišemo pod B01, nadomestilo pa pod B02.

		REK-1; šifra 1001	REK-1; šifra 1001
	plača in	Nadomestilo plače (1.6.-19.6.)	Plača (20.6.-30.6.)
	nadomestilo plače
	1	36,84%	63,16%
	4.318,56 €	1.590,96 €	2.727,60 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %)	954,40 €	351,60 €	602,80 €
Olajšava za dohodnino	291,67	291,67	0
Osnova za dohodnino	3.072,49 €	1.131,91 €	1.940,58 €
(bruto-prisp. 22,10 % - olajšava)
Dohodnina po lestvici	797,26 €	293,71 €	503,55 €
Neto (bruto-prisp. 22,10 % - dohodnina)	2.566,90 €	945,65 €	1.621,25 €

Prispevki delodajalca (16,10 %)	695,29 €	256,14 €	439,14 €
SKUPAJ II. BRUTO	5.013,85 €	1.847,10 €	3.166,74 €
Strošek delodajalca	5.013,85 €
Prihodek iz naslova pomoči:
a) delno nadomestilo = 608,52 €

REK -1 : 1.6.-30.6.2020

iREK:

3 Plače v času veljavnosti interventnih zakonov - ZIUPDV - od 1.7. do 30.9.2020 za čakanje na delo in od 11.7.2020 do 30.9.2020 za povračilo nadomestila za karanteno

[25]

ZIUPDV je podaljšal ukrep čakanja na delo do 31.7.2020, s sklepoma vlade pa dodatno podaljšan do 30.9.2020 in ponovno uvedel povračilo nadomestila za odrejeno karanteno. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene po ZIUPDV je s tem zakonom podaljšano do 30. septembra 2020.

ZIUPDV posega na določbe že sprejetega ZIUOOPE (glejte poglavje Plače v času veljavnosti interventnih zakonov - ZIUOOPE - od 1.6. do 30.6.2020 za čakanje na delo in od 1.6.2020 do 31.12.2020 za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa). Ukrepi, ki se nanašajo na plače veljajo od 1.6.2020 do konca decembra 2020 za skrajšan delovni čas in do 30. junija 2020 za čakanje na delo. Glede čakanja na delo ni vsebinskih sprememb. Gre za enak ukrep kot je predstavljen poglavju Plače v času veljavnosti interventnih zakonov - ZIUOOPE - od 1.6. do 30.6.2020 za čakanje na delo in od 1.6.2020 do 31.12.2020 za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Sprememba je pri rokih (datumih) in obveznostih delodajalcev glede odpuščanja, ki so v ZIUPDV širše opredeljena.

V tem poglavju predstavljamo spremembe na področju plač, ki jih uvaja ZIUPDV oz. odstopanja od ZIUOOPE.

Do 30. maja so veljale določbe ZIUPPP, skladno s katerimi je bila karantena v celoti strošek delodajalca. Delodajalec je imel pravico do celotnega povračil izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene niso mogli opravljati dela in jim ni mogel organizirati dela na domu. S sprejemom ZIUOOPE so določbe ZIUPPP prenehale veljati. Od 31. maja do 10. julija je bilo nadomestilo plače za čas odrejene karantene v celoti strošek delodajalca. Od 11. julija 2020, ko je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), pa je nadomestilo plače za čas odrejene karantene pod določenimi pogoji znova izplačano v breme države.

S tem interventnim zakonom se torej podaljšujeta oz. ponovno uvajata 2 ukrepa:

povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki velja do 30.9. 2020 (upoštevaje sklepe vlade)
nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene, ki velja od 11.7. do 30.9.2020.

ZIUPDV posga tudi na postopek v zvezi s skrajšanim delovnim časom. Od 11.7.2020 velja, da je potrebno o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom ZRSZ obvestiti v 8 delovnih dneh od (prej 15 delovnih dni).

[25] Ukrep je bil prvotno predviden do 31.7.2020, a je bil s sklepoma vlade RS dvakrat podaljšan.

3.1 Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. julija 2020. Vlada RS lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020. Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je podaljšan do 31. avgusta 2020 (Sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (Uradni list RS, št. 104/20)). Ponovno podaljšanje do 30. septembra 2020 s Sklepom o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (Uradni list RS, št. 115/20).

Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona (ZIUPDV) za obdobje od 1. julija 2020 dalje, lahko vloži vlogo pri ZRSZ v 8 dneh od uveljavitve tega zakona (19.7.2020), če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

Po ZIUOOPE je veljalo, da delodajalec ne sme odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila plače. Po ZIUPDV pa velja, da:

v obdobju prejemanja nadomestila plače iz naslova začasnega čakanja na delo delodajalec ne sme iz poslovnega razloga odpustiti delavca, za katerega je uveljavljal povračilo nadomestila za začasno čakanje na delo, ali
odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po ZIUOOPE ali ZIUZEOP.

3.2 Skrajšan delovni čas - spremembe

S sprejemom Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS, št. 98/20) se spreminjajo nekatere določbe ZIUOOPE glede skrajšanega delovnega časa. Spremembe se nanašajo predvsem na postopke in veljajo od 11.7.2020. Ključne smo povzeli v naslednjih alinejah:

delodajalec pisno odredbo o delu s skrajšanim delovnim časom pošlje ZRSZ v 8 delovnih dneh od dneva odreditve (14. člen ZIUOOPE); roka ni bilo določenega
vlogo za dodelitev subvencije mora delodajalec vložiti pri ZRSZ najpozneje do 10. decembra 2020 (16. člen ZIUOOPE); pred tem je veljalo v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa.
če delodajalec delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim časom, o tem predhodno obvestiti ZRSZ (18. člen ZIUOOPE); te določbe ni bilo.

3.3 Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene in povračilo ZRSZ

Od 11. julija, ko je začel veljati ZIUPDV, je nadomestilo plače za čas odrejene karantene pod določenimi pogoji znova izplačano v breme države. Na višino nadomestila za karanteno vplivajo okoliščine zaradi katerih je posameznik napoten v karanteno.

Delavci, ki zaradi odrejene karantene v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni[26], ne morejo opravljati dela, so upravičeni do nadomestila plače. Uvodoma pojasnimo, da ima » prednost« pred karanteno druga oblika upravičene odsotnosti z dela kot npr. dopust, bolniška, starševsko varstvo ipd. V času karantene torej lahko delavec koristi dopust in prejme nadomestilo plače kot mu pripada iz tega naslova, torej 100 %. V primerih skrajšanega delovnega časa iz naslova starševskega varstva, pokojninske ali zdravstvene zakonodaje, se nadomestilo plače zaradi karantene izplačuje v sorazmernem delu. V primerih skrajšanega delovnega časa po ZIUOOPE se obračuna nadomestilo za karanteno za polni delovni čas, če so za to izpolnjeni pogoji (delodajalec ne more organizirati dela na domu).

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Povračilo nadomestila plače za ta primere bodo delodajalci lahko uveljavljali najdlje do 30. septembra 2020. Več o postopku uveljavljanja nadomestila je objavljeno na spletni strani ZRSZ. ZRSZ iz javnih sredstev povrne nadomestilo plače v celoti.

Če je delavcu odrejena karantena, prejema nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero je bila odrejena karantena. Delavec mora v 3 delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena. Velja tudi, da mora delavec v 3 delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene to posredovati delodajalcu.

[26] Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določi obvezne zdravstvene preglede zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo ali virusno hemoragično mrzlico (Ebola, Lassa, Marburg) v času njegove kužnosti. Karanteno odredi minister, pristojen za zdravje na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. Zoper odločbo o odreditvi karantene ni pritožbe. (Zakon o nalezljivih boleznih (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 33/06)

3.3.1 Višina nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene

15. člen ZIUPDV ureja različne okoliščine, v katerih je posamezniku (delavcu) odrejena karantena. Pravica do nadomestila plače se priznava v različnih višinah, in sicer glede na razlog, zaradi katerega je prišlo do odreditve karantene. Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene.

Nadomestilo plače po ZDR-1 – začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga - 80 % osnove. Osnova se izračuna po 7. odstavku 137. člena ZDR-1[27]:

Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v RS odrejena karantena.
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca

Nadomestilo plače je enako plači, ki bi jo prejel, če bi delal (100 %).

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena
Javni uslužbenec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali mu je bila odrejena karantena zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino.

Nadomestilo plače po ZDR-1 – višja sila – 50 %, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Osnova se izračuna po 7. odstavku 137. člena ZDR-1.

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:

smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),

rojstva otroka.

Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.

Ni nadomestila plače (neplačana odsotnost)

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen kadar gre za že navedene osebne okoliščine. Primer neplačane odsotnosti je na voljo v seminarju Plače 2020, poglavje 4.3.4..

V zvezi s takimi okoliščinami ima delodajalec tudi možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi:

V kolikor delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati ni podana višja sila (niso izpolnjeni vsi elementi višje sile), potem se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca. Ob tem pojasnjujemo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravna možnost delodajalca oziroma pravna možnost delavca, s katero lahko doseže takojšnje prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, posledica česar je takojšnje prenehanje delovnega razmerja. ZDR-1 v prvem odstavku 109. člena določa, da lahko delavec in delodajalec izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, ki so v ZDR-1 navedeni v 110. členu (razlogi na strani delavca) in 111. členu (razlogi na strani delodajalca). Ne glede na obstoj razlogov za izredno odpoved mora biti hkrati izpolnjen tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, kar je prav tako navedeno v prvem odstavku 109. člena ZDR-1[28].

Na spletni strani FURS je pojasnilo, da glede REK obrazcev ni posebnosti pri poročanju[29]. To pomeni, da delodajalec poroča o izplačanih nadomestilih plač kot sicer velja v teh primerih (npr. letni dopust). Nadomestilo plače, zaradi odrejene karantene vpiše v polje M01. V rubriko M02 bi se javil podatek o nadomestilu plače v primeru, ko gre za izjemo iz 5. odstavka 15. člena ZIUPDV (primer c, višja sila)[30]. Znesek nadomestila za karanteno bi načeloma vpisali v polje B02, vendar je FURS podal pojasnilo, da se vsa nadomestila z izjemo skrajšanega DČ in začasnega čakanja na delo vpišejo v polje B01, če delodajalec koristi ukrepe skrajšanega DČ ali začasnega čakanja (glejte Obvestilo FURS).

Primer 22: karantena – stik z okuženo osebo, julij 2020

Delavcu je bila 20.7.2020 odrejena 14 dnevna karantena zaradi stika z okuženo osebo. Delavec se ni okužil med delom, zato bo nadomestilo plače 80 %. Bruto plača za julij 2020 je 1.300,00 EUR Njegova bruto plača za april je bila 1.300,00 EUR, za maj 2020 1.100,00 EUR in junij 980,00 EUR. Povprečna plača trimesečnega obdobja je 1.126,67 EUR. To je osnova za nadomestilo. Nadomestilo za čas trajanja karantene izračunamo v višini 80 % in je 901,34 EUR.

Plača		1.300,00 €		Na uro		7,07 €
Osnova za nadomestilo plače	1.126,67 €
Nadomestilo plače (80 %)		901,34 €		Na uro		4,90 €
Minimalna plača	940,58 €		Na uro		5,11 €
Minimalna osnova za plačilo prispevkov	1.017,23 €
Mesec		Skupaj dni		Ure na dan		Skupaj ur	Plača	Nadomestilo plače
julij		23				184
Od 1.7. do 19.7.		13		8		104	734,78 €
Od 20.7. do 31.7.		10		8		80		391,89 €
SKUPAJ PLAČA IN NADOMESTILO		1.126,67 €

Za julijsko plačo bo delodajalec lahko uveljavljal delno povračilo plače za karanteno in sicer 100 % od zneska 391,89 EUR (I. bruto), t.j. 327,48 EUR. OP: Višina delnega povračila nadomestila plače, ki ga ZRSZ prizna, je zakonsko omejena na največ 892,50 EUR.

	Plača in nadomestilo plače
I. Bruto plača	734,78 €
I. Bruto karanetna	391,89 €
I. BRUTO SKUPAJ	1.126,67 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %)	248,99 €
Olajšava za dohodnino	291,67 €
Osnova za dohodnino (bruto-prisp. 22,10 % - olajšava)	586,01 €
Dohodnina po lestvici	93,76 €
Neto (bruto-prisp. 22,10 % - dohodnina)	783,91 €

Prispevki delodajalca (16,10 %)	181,39 €
SKUPAJ II. BRUTO	1.308,06 €
Strošek delodajalca	1.308,06 €
Prihodek iz povračila za karanteno:
100 % od I. bruto karantena, največ 892,50 EUR	391,89 €

Na REK-1 poročamo pod dohodek s šifro 1001. Podatek o znesku bruto karantene vpišemo pod šifro 105. Glede ur pa velja, da jih vpisujemo v postavko B01[31] in praviloma M01[32] na iREK.

REK-1: 1.7.2020 – 31.7.2020

i REK

[27] Delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

[28] https://www.gov.si/novice/2020-06-23-pojasnilo-glede-odrejene-karantene-delavcem-ter-moznih-postopanj-delodajalca/

[29] https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=11463

[30] Pojasnilo ZPIZ; Številka:340-02150/2020 z dne 30.07.2020.

[31] Če delodajalec ne koristi ukrepa skrajšanega DČ ali čakanja na delo vpiše pod polje B02.

[32] V rubriko M02 bi se javil podatek o nadomestilu plače v primeru, ko gre za izjemo iz 5. odstavka 15. člena ZIUPDV (odhod v državo z rdečega seznama zaradi opravičljivih osebnih okoliščin).

3.3.2 Uveljavljanje pravice do povračila nadomestila karantene

Delodajalec vlogo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene.

Vlogi priloži kopijo odločbe o odreditvi karantene ministra, pristojnega za zdravje, ali od njega pooblaščene osebe, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru odreditve karantene iz točke c) pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.

ZRSZ odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. O popolni vlogi odločijo v 30 dneh.

Na podlagi izdane odločbe ZRSZ sklene pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.

Povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu. Za nadomestila plač, izplačana v avgustu, lahko delodajalec pričakuje vračilo zadnji dan septembra.

4 Plače v času veljavnosti interventnih zakonov - ZZUOOP (Uradni list RS, št. 152/20) - od 1. 10. do 31. 12. 2020 za čakanje na delo in karanteno, od 1. 9. do 31. 12. 2020 za višjo silo – varstvo otrok in od 24. 10 do 31. 1. 2020 kratkotrajna bolniška; ukrep karantene in višje sile podaljšan do 30. 6. 2021

Na področju plač z izjemo kratkotrajne bolniške ni bilo uvedenih večjih sprememb:

ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega ima vlada možnost podaljšati v leto 2021 (Ukrep je s sklepom, ki je bil 17. 12. 2020 objavljen v Uradnem listu RS (190/2020), podaljšan do 30. 6. 2021).
vlada je uzakonila tudi možnost 6 mesečnega podaljšanja ukrepa, ki se nanaša na začasno zvišanje subvencije za plače za invalida (povečanje skupnega zneska za 10%, vendar skupaj ne več kot 75 % plač invalidov). Ta ukrep je bil uzakonjen z ZIUOOPE in velja od 1. 6. 2020 do 31.12.2020.
do 31.12.2020 je uvedena je kratkotrajna bolniška, ki jo lahko vlada podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev
plačila delodajalca za testiranje delojemalcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti delodajalec, se do 30. junija 2021, ne štejejo za boniteto, pri čemer lahko vlada ukrep podaljša za 6 mesecev.
ponovna uvedba povračila za nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva – ukrep s sklepom vlade RS (Ur. l. RS št. 43/2021) podaljšan do 30. 6. 2021
ponovna uvedba delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, vendar s spremenjenim prihodkovnim pogojem.

4.1 Predlaganje REK-1

Predlaganje REK-1 obrazca v primeru nadomestila za kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni), odrejene karantene ali višje sile zaradi obveznosti varstva je pripravil FURS.

V primeru izplačila nadomestila plače zaradi:

kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP, ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od ZZZS, in
v primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva po 57. členu ZZUOOP

se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP.

Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.

Podatki se praviloma sporočajo v M01, razen v primeru višje sila in karantene, ki je posledica prihoda iz države z rdečega seznama, ko podatke sporočimo v M02.

4.2 Kratkotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika v breme ZZZS

Ukrep velja do 31. 12. 2020, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.

Ne glede na določbe 29., 31. in 35. člena ZZVZZ, ki sicer ureja nadomestila zaposlenih v breme ZZZS, se s 24.10.2020 uvaja kratkotrajna bolniška odsotnost z dela brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga sicer izda izbrani osebni zdravnik.

Taka odsotnost lahko trajala do 3 zaporedne delovne dni v kosu. Delavec jo lahko koristil največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Če se bolniška koristi v kosu in največ enkrat v koledarskem letu pomeni, da delavec v primeru bolezni lahko koristi odsotnost natanko enkrat in sicer 1, 2 ali 3 zaporedne delovne dni. V primeru, da izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je delavec po preteku tega obdobja še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. V takih primerih gre za običajno bolniško odsotnost.

Nadalje velja, da mora delavec o vsakokratni kratkotrajni bolniški odsotnosti iz pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec pravico do odsotnosti iz dela zaradi bolezni uveljavlja v skladu z veljavnimi predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

ZZUOOP določa, da je višina nadomestila plače določena z ZDR-1. To pomeni, da nadomestilo plače znaša 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas (8. odst. 137. člena ZDR-1).

Zakon tudi določa, da delavec v času koriščenja te odsotnosti ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja. V primerih kršitev teh pravil, nadomestilo plače ni izplačano v breme ZZZS. Menimo, da delodajalec v takih primerih lahko obračuna dopust ali neplačano odsotnost.

ZZZS delodajalcu povrne izplačano nadomestilo v roku 60 dni po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa, t.j. do 31.3.2021. Podroben postopek za vlaganje zahteve določa ZZZS.

Zahtevek za refundacijo se vloži elektronsko na spletni strani ZZZS v obliki Excel ali PDF datoteke. Za pripravo zahtevka lahko delodajalec uporabi objavljeni Excelov pripomoček, ki ga je pripravil ZZZS za dejanski oz. fiksni obračun, ali pa zahtevek, ki mora vsebovati podatke, ki so navedeni na predzadnjem zavihku Excelovega pripomočka, ki ga delodajalec pripravi iz svojega programa za obračun plač ter ga posreduje v PDF datoteki. Kot razlog zadržanosti na zahtevku in obračunu se označi št. 13 ''bolezen-3 dni''. K zahtevku za refundacijo se ne prilaga obvestila zavarovanca o nastopu kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni.[33]

Pripomoček-ZZUOOP-COVID-19-dejanski obračun-2020-1.0

Pripomoček-ZZUOOP-COVID-19-fiksni obračun-2020-2.0

Primer 23: kratkotrajna bolniška, november 2020

Bruto plača delavca znaša 1.200,00 EUR. Delavec ima 20 let delovne dobe. Obračunali mu bomo 10 % dodatka za delovno dobo (120,00 EUR). Prvi dan zadržanosti od dela je 9.11.2020. Razlog zadržanosti je kratkotrajna bolezen (šifra 13). Delavec je dolžan delati 8 ur na dan. Od 9.11.2020 do 11.11.2020 je bil delavec zaradi bolezni zadržan od dela 8 ur. Povprečna bruto plača preteklega meseca je 1.320,00 EUR. Urna osnova za delo (limit) smo izračunali tako, da smo povprečno bruto plačo delavca, ki bi jo dobil, če bi delal, delili s številom delovnih ur.

Urna osnova za delo = 1.320,00 EUR/ 168 ur = 7,86 EUR.

Urno osnovo za bolniško v breme ZZZS smo izračunali tako, da smo urno osnovo za delo (izračunano iz povprečne plače pretklega meseca) množili z 80 %: 7,86 EUR x 0,80 x 1,0000 = 6,29 EUR.

Bruto nadomestilo (I. bruto ) izračunamo tako, da število ur zadržanosti v breme ZZZS množimo z urno osnovo za nadomestilo: 6,29 EUR x 24,00 ur = 150,96 EUR.

II. bruto izračunamo tako, da I. bruto nadomestilu prištejemo prispevke delodajalca v višini 16,10 %: 150,96 EUR + 150,96 EUR x 16,10 % = 150,96 EUR + 24,30 EUR = 175,26 EUR.

To je znesek, ki ga ZZZS refundira.

Plača	1.200,00 €	Na uro	7,14 €
Dodatek za delovno dobo (10 %)	120,00 €	Na uro	0,71 €
Nadomestilo plače (80 %)	1.056,00 €	Na uro	6,29 €
Minimalna plača	940,58 €	Na uro	5,60 €
Minimalna osnova za plačilo prispevkov	1.017,23 €
Mesec	Skupaj dni	Ure na dan	Skupaj ur	Plača	Nadomestilo plače
november	21	8	168
Od 1.7. do 19.7.	18	8	144	1.131,43 €
Od 9.11. do 11.11. bolniška	3	8	24		150,96 €
SKUPAJ PLAČA IN NADOMESTILO	1282,388571

	Plača in nadomestilo plače	Nadomestilo plače - refundacija
I. Bruto plača	1.131,43 €
I. Bruto bolniška do 3 dni	150,96 €	150,96 €
I. BRUTO SKUPAJ	1.282,39 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %)	283,41 €
Olajšava za dohodnino	291,67 €
Osnova za dohodnino (bruto-prisp. 22,10 % - olajšava)	707,31 €
Dohodnina po lestvici	113,17 €
Neto (bruto-prisp. 22,10 % - dohodnina)	885,81 €

Prispevki delodajalca (16,10 %)	206,46 €	24,30 €
SKUPAJ II. BRUTO	1.488,85 €	175,26 €
Strošek delodajalca	1.488,85 €
Prihodek iz povračila za bolniško
Refundacija	175,26 €

Zahtevek za refundacijo

Na REK-1 poročamo pod dohodek s šifro 1001. Podatek o znesku bruto nadomestila za bolniško vpišemo pod šifro 105. Glede ur pa velja, da jih vpisujemo v postavko B01[34] in M01 na iREK.

REK-1: 1.11.2020-30.11.2020

i REK

[33] https://zavezanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azap/nadomestilo-place-med-zacasno-zadrzanostjo-od-dela/uveljavljanje-refundacije-nadomestila-s-strani-del/refundacija-po-dolocbah-ZZUOOP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivTxNDTy8gg18_Q3cDQ0CTY08DNwDAgwMgk31C7IdFQEpIaYk/

[34] Če delodajalec ne koristi ukrepa skrajšanega DČ ali čakanja na delo vpiše pod polje B02.

4.3 Povračilo nadomestil zaradi višje sile - varstvo otrok - od 1. 9. 2020 do 31. 12. 2020; podaljšan do 30. 6. 2021 (Sklep vlade RS - Ur. l. RS št. 43/2021)

Ponovno se uvaja pravica do povračila izplačanih nadomestil plač zaradi varstva otroka. Povračilo ZRSZ je višini I. bruto nadomestila. Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva, za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom. Še vedno pa velja, da ima “prednost” pred tovrstnim nadomestilom dopust, bolniška ipd.

Ukrep velja od 1.9.2020 do 31.12.2020 z možnostjo 3 mesečnega podaljšanja.

Povračilo nadomestila se nanaša na varstvo otrok do vključno 5. razreda OŠ, otrok v prilagojenih in posebnih programih v OŠ s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otrok, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Delodajalci morajo opravičeno odsotnost z dela presojati na podlagi elementov, ki veljajo za višjo silo: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka, neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. V okviru teh elementov je potrebna presoja možnosti varstva s strani drugega starša, možnost drugačne razporeditve delovnega časa.

Delavec mora najpozneje v 3 delovnih dneh od nastanka razloga odsotnosti o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. Delodajalec za namen povračila nadomestila potrebuje izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (138. člen ZDR-1). Skladno s tem ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz 7. odst. 137. člena ZDR-1 (enaka osnova kot za letni dopust ipd.).

Nadomestilo plače delavec prejema za obdobje, za katero so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo njegovo odsotnost.

Delodajalec lahko uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil (I. bruto) pri ZRSZ v:

8 dneh od uveljavitve zakona, za odsotnosti od 1.9.2020 do uveljavitve ZZUOOP
8 dneh od pričetka odsotnosti delavca za odsotnosti po uveljavitvi ZZUOOP.

Delodajalec mora vlogi ZRSZ priložiti:

izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu in
izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Sledi podpis pogodbe z ZRSZ. Delodajalci lahko povračilo nadomestil pričakujejo na zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plač (npr. do 30.11. za septembrsko nadomestilo, izplačano v oktobru).

Primer 24: višja sila, november 2020

Bruto plača delavca znaša 1.200,00 EUR. Delavec ima 20 let delovne dobe. Obračunali mu bomo 10 % dodatka za delovno dobo (120,00 EUR). Delavec je dolžan delati 8 ur na dan. Od 9.11.2020 do 11.11.2020 je bil delavec zaradi višje sile zadržan od dela 8 ur, dela na domu ni bilo možno organizirati. Povprečna bruto plača preteklega meseca je 1.320,00 EUR, nadomestilo znaša 80 % te plače.

Plača	1.200,00 €	Na uro	7,14 €
Dodatek za delovno dobo (10 %)	120,00 €	Na uro	0,71 €
Osnova za nadomestilo plače	1.320,00 €		7,86 €
Nadomestilo plače (80 %)	1.056,00 €	Na uro	6,29 €
Minimalna plača	940,58 €	Na uro	5,60 €
Minimalna osnova za plačilo prispevkov	1.017,23 €
Mesec	Skupaj dni	Ure na dan	Skupaj ur	Plača	Nadomestilo plače
november	21	8	168
Od 1.11 do 8.11. in od 12.11. do 30.11.	18	8	144	1.131,43 €
Od 9.11. do 11.11. bolniška	3	8	24		150,96 €
SKUPAJ PLAČA IN NADOMESTILO	1.282,39 €

	Plača in nadomestilo plače	Nadomestilo plače - višja sila
I. Bruto plača	1.131,43 €
I. Bruto nadomestilo	150,96 €	150,96 €
I. BRUTO SKUPAJ	1.282,39 €
Prispevki zavarovanca (22,10 %)	283,41 €
Olajšava za dohodnino	291,67 €
Osnova za dohodnino (bruto-prisp. 22,10 % - olajšava)	707,31 €
Dohodnina po lestvici	113,17 €
Neto (bruto-prisp. 22,10 % - dohodnina)	885,81 €

Prispevki delodajalca (16,10 %)	206,46 €	24,30 €
SKUPAJ II. BRUTO	1.488,85 €	175,26 €
Strošek delodajalca	1.488,85 €
Prihodek iz povračila za višjo silo
ZRSZ višja sila	150,96 €

REK-1 bo enak kot v primeru 23 (povezava). Razlika so le M postavke, saj se skladno z navodilom ZPIZ nadomestilo za višjo silo vpiše v M02.

4.4 Povračilo nadomestil zaradi karantene od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020; podaljšan do 30. 6. 2021 (Sklep vlade RS - Ur. l. RS št. 43/2021)

Podaljšuje se tudi ukrep povračila izplačanih nadomestil zaradi odrejene karantene za zaposlenega. Ukrep od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020 z možnostjo 3 mesečnega podaljšanja. ZRSZ povrne 100% nadomestila. Višina nadomestil je določena enako kot v predhodnem zakonu – glejte poglavje 3.3. Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene in povračilo ZRSZ. Za razliko od pretekle ureditve, je med osebnimi okoliščinami pri prečkanju meje dodano še vabilo na sodišče.

Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi ZIUPDV (poglavje Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene in povračilo ZRSZ), je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, če obdobje odrejene karantene delavca traja po tem datumu.

Zaradi sprememb na področju odrejanja karanten na domu, so spremembe pri opredelitvi karantene v primeru Covid 19. Karantena na domu je ukrep, s katerim NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo (stik z okuženo osebo ali prihod iz območja z visokim tveganjem) v samoosamitev na naslovu bivanja z omejitvijo stikov z osebami, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Namesto Ministrstva za zdravje, NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo v karanteno.

Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva NIJZ oziroma Policija tej osebi izroči potrdilo o napotitvi v karanteno na domu neposredno ali pa ga posreduje po elektronski ali navadni pošti v 72 urah. Za predloge karantene, ki na dan uveljavitve ZZUOOP še niso rešeni (Ministrstvo za zdravje še ni izdalo odločb) in je od izdaje predloga minilo več kot 7 dni velja, da ti predlogi služijo kot dokaz v postopku uveljavljanja pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva po ZIUPDV. Ministrstvo za zdravje za te predloge ne izdaja odločb o odreditvi karantene.

Tudi po ZZUOOP bo velja, da ima » prednost« pred karanteno druga oblika upravičene odsotnosti z dela kot npr. dopust, bolniška, starševsko varstvo ipd. V času karantene in/ali višje sile lahko delavec koristi dopust in prejme nadomestilo plače kot mu pripada iz tega naslova, torej 100 %. V primerih skrajšanega delovnega časa iz naslova starševskega varstva, pokojninske ali zdravstvene zakonodaje, se nadomestilo plače zaradi karantene izplačuje v sorazmernem delu. V primeru, da je v obdobju karantene praznik, se obračuna nadomestilo za karanteno, saj ZRSZ povrne nadomestila tudi za obdobje praznikov, če bi moral delavec na ta dan delati.

Delodajalci bodo v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, morali delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. V nasprotnem primeru bodo morali prejeta sredstva v celoti vrniti.

Za vse odsotnosti, katerih razlog bo karantena in bo odločba izdana do 31.12.2020, je skrajni rok za vlogo 31.12.2020.

Delodajalec mora vlogi ZRSZ priložiti:

kopijo odločbe o odreditvi karantene (oz. potrdilo NIJZ/Policije)
izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu in
izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

4.5 Delno povračilo plače delavcev na začasnem čakanju

Ukrep delnega povračila plače za čakanje na delo je bil z ZIUOOPE podaljšan do 30. junija 2020. ZIUPDV, sprejet 10.7.2020, je ukrep začasnega čakanja na delo podaljšal sprva do 31.7.2020, kasneje pa s sklepi Vlade RS do 30.9.2020.

Po ZZUOOP ukrep velja do konca tega leta, torej do 31.12.2020 z možnostjo 6 mesečnega podaljšanja.

Ukrep čakanja na delo je vsebinsko zelo podoben ukrepom, ki so bili sprejeti z ZIUOOPE in ZIUPDV, zato vas napotujemo na poglavje 2.3. Delno povračilo plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Za razliko od dosedanjih ukrepov se zaostruje t.i. prihodkovni pogoj. Namesto vsaj 10 % padca, je kriterij vsaj 20% padec prihodkov v letu 2020 glede na ustrezno povprečje prihodkov preteklega ali tekočega leta (z izjemo odstotka enako kot v poglavju 2.3.2.).

Glede pravic delavcev v zvezi z vračanjem na delo, letnim dopustom ipd. ni sprememb. Tudi po ZZUOOP velja, da ima » prednost« pred čakanjem druga oblika upravičene odsotnosti z dela kot npr. dopust, bolniška, starševsko varstvo ipd. V času začasnega čakanja na delo lahko delavec koristi dopust in prejme nadomestilo plače kot mu pripada iz tega naslova, torej 100 %. Čakanje se »prekine« tudi v primerih bolniške, porodniške ipd. Drugače je s praznikom. Delodajalcu namreč pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal[35].

V ZZUOOP je po novem predvidena možnost, da se delavec v času čakanja na delo prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in vključi v ukrepe, ki se sicer zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve po ZUTD. V kolikor delavec na začasnem čakanju sicer dela s polnim delovnim časom, ni dolžan izvajati aktivnosti iz ukrepov APZ po ZUTD (kot npr. izobraževanja).

Pri višini nadomestila ni sprememb glede na prejšnji tovrstni ukrep - delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, t.j. 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih. Hkrati velja, da nadomestilo plače, ne sme biti nižje od minimalne plače v RS (velja za vse delavce pri delodajalcih).

940,58 EUR < bruto nadomestilo za čakanje (80% povprečne mesečne plače delavca) < bruto plača, če bi delavec delal

povračilo nadomestila ZRSZ = 80 % bruto nadomestila za čakanje < 892,50 EUR (ali sorazmerni znesek)

Glede postopka in načina uveljavljanja povračila plače ni sprememb. Delodajalec mora v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje vložiti elektronsko vlogo pri ZRSZ, najpozneje pa do 15. decembra 2020. Vlogi za delavca na začasnem čakanju na delo mora delodajalec priložiti oceno upada prihodkov, za pravilnost katere je kazensko in materialno odgovaren, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

ZRSZ o vlogi odloči v 15 dneh od vložitve s sklepom.

Delno povračilo nadomestila plače (razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremenijo delodajalca) se delodajalcu izplačujejo mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

Sprememba je na področju odpuščanj delavcev, ki so na čakanju. Za razliko od ZIUPDV prepoved odpuščanja iz poslovnega razloga po ZZUOOP velja za vse delavce na čakanju in ne le tiste, za katere delodajalec uveljavlja povračilo nadomestila. V veljavi ostaja tudi prepoved odpuščanja večjemu številu delavcev razen, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po ZZUOOP ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV (kršitev prepovedi odpuščanja).

[35] Glejte primer 20.

5 Plače v času veljavnosti interventnih zakonov - ZIUOPDVE (Uradni list RS, št. 175/20) - od 1. 9. do 31. 12. 2020 (s sklepom podaljšan do 31. 3. 2021) povračilo nadomestil tudi za višjo silo nezmožnosti prevoza in prehoda meja, povračilo za nadomestilo iz naslova karantene ostaja do 31. 12. 2020 (s sklepom podaljšan do 30. 6. 2021), delno nadomestilo za čakanje na delo do 31. 1. 2021

ZIUOPDVE je že šesti v vrsti interventnih zakonov in velja od 28. 11. 2020. Še pred sprejemom sedmega paketa interventne zakonodaje je bil v Uradnem listu 195/2020 objavljen Sklep vlade RS o podaljšanju nekaterih ukrepov. Tako je med drugim podaljšano povračilo nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej je podaljšano do 31. 3. 2021.

Ponovno se uvaja nadomestilo plače delavcem zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej – višja sila, pri čemer ukrep velja od 1.9.2020; torej enako kot varstvo otrok. Obračuni plač ostajajo nespremenjeni, zato glejte poglavje Povračilo nadomestil zaradi višje sile - varstvo otrok - od 1. 9. 2020 do 31. 12. 2020 (s sklepom podaljšan do 30. 6. 2021).

Odsotnost zaradi karantene ostaja enaka kot v ZZUOOP. Za razliko od predhodnega zakona, je v ZIUOPDVE izrazoslovje poenoteno z Zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB) in se uporablja izraz »napotitev v karanteno« in »potrdilo o napotitvi v karanteno«. Iz tega razloga so spremenjeni členi, ki se nanašajo na nadomestilo plač zaradi karantene.

Našteti so tudi delodajalci, ki povračil iz naslova nadomestil plač za karanteno in/ali višjo ne morejo zahtevati. Gre za:

neposredne ali posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
delodajalce, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in so imeli na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Upravičenost nadomestila plač iz naslova karantene na domu se presoja zgolj na podlagi ZIUOPDVE (doslej je veljalo tudi na podlagi ZNB). Namesto obdobja odreditve karantene se za obračun nadomestila plače upošteva čas, ko je bil v karanteni na domu.

Karantena traja največ 10 dni od zadnjega visoko rizičnega tesnega stika z osebo s covid-19 oziroma 10 dni od prihoda v Slovenijo (za osebe, ki so bile v karanteno napotene ob vstopu v Slovenijo), pri čemer lahko slednje 5 dni po prihodu opravijo testiranje. Če je testiranje negativno, se jim karantena prekine. Karantena se prekine, če delavec zboli. V tem primeru gre delavec na bolniško.

Prav tako ni sprememb glede višine nadomestil pri karanteni/višji sili; torej od 50 % do 100 % nadomestila plače (glejte tudi poglavje Plače v času veljavnosti interventnih zakonov - ZZUOOP (Uradni list RS, št. 152/20) - od 1.10. do 31.12.2020 za čakanje na delo in karanteno, od 1.9. do 31.12.2020 za višjo silo – varstvo otrok in od 24.10 do 31.1.2020 kratkotrajna bolniška):

100 % nadomestilo plače velja za delavca, ki je bil v karanteni na domu, ker je bil v stiku z okuženo osebo zaradi opravljanja dela za delodajalca in za javnega uslužbenca, ki je bil v karanteno napoten zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo (druge države) in ga je tja napotil delodajalec ali zaradi napotitve/premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi
50 % nadomestilo plače, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače (višja sila po ZDR-1) velja za delavca, ki je bil napoten v karanteno zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo v državo, ki je na rdečem seznamu in so bili razlogi upravičene osebne okoliščine (npr. smrt zakonca/zunajzakonskega partnerja …)
-0 % nadomestilo plače velja za delavca, ki je bil napoten v karanteno zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo v državo, ki je na rdečem seznamu in za to ni imel upravičenih osebnih razlogov
80 % nadomestila plače (poslovni razlog po ZDR-1) v vseh ostalih primerih; predvsem višja sila.

Še vedno velja, da mora delavec, ki je v karanteni na domu, v 24 urah o tem obvestiti delodajalca. Prav tako ga mora obvestiti o razlogih. V 3 delovnih dneh od prejema potrdila o napotitvi v karanteno na domu, ga mora posredovati delodajalcu.

Kje lahko delavci dobijo potrdilo o napotitvi v karanteno? Na spletni strani E-uprave so povezave do obrazcev. Za izvedbo postopka glede pridobitve potrdila zadostuje elektronski naslov.

https://e-uprava.gov.si/podrocja/sociala-zdravje-smrt/zdravje/potrdilo-o-karanteni.html

3 dnevni rok za obveščanje delodajalca velja tudi za delavce, ki zaradi višje sile (varstvo otrok, prehod meje, javni prevoz) ne morejo opravljati svojega dela, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu.

Tudi glede postopka uveljavljanj povračil izplačanih nadomestil plač ni sprememb.

Začasno se spreminja oz. dopolnjuje 68. člen ZDR-1. Gre za poenostavitev postopka obveščanja delodajalca o nameravanem organiziranju dela na domu. Od 2. decembra je delodajalcem, ki so vpisani v PRS na voljo obvezen obrazec, dostopen na portalu SPOT. Ukrep velja do 31.12.2020, vendar je bil s sklepom Vlade RS podaljšan do 31.12.2021 (Uradni list RS, št. 195/20).

5.1 Delno povračilo plače delavcev na začasnem čakanju do 31.1.2021

V ta ukrep so s spremembo 68. člena ZZUOOP vključeni tudi delodajalci, ki so s poslovanjem začeli v letu 2020. Ukrep velja za tiste delodajalce, ki so bili registrirani najpozneje 1. septembra 2020 in se jim bodo povprečni mesečni dohodki (verjetno so mišljeni prihodki) v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.

Trajanje ukrepa se določi do 31.1.2021, obenem se s spremembo člena ukine možnost podaljšanja s sklepom vlade.

Izračun višine nadomestila plače za delavca je nespremenjen. Velja torej nadomestilo plače v višini, kot je določeno z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, t.j. 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih. Hkrati velja, da nadomestilo plače, ne sme biti nižje od minimalne plače v RS (velja za vse delavce pri delodajalcih).

940,58 EUR < bruto nadomestilo za čakanje (80% povprečne mesečne plače delavca) < bruto plača, če bi delavec delal

Spreminja pa se višina delnega povračila izplačanega nadomestila in sicer:

za oktober 2020 je nadomestilo nespremenjeno, kar pomeni enako kot po predhodni zakonodaji. Povračilo nadomestila znaša 80 % izplačanega nadomestila plače (I. bruto) za zaposlenega in je omejeno z višino maksimalnega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost (892,50 EUR).

povračilo nadomestila ZRSZ = 80 % bruto nadomestila za čakanje < 892,50 EUR (ali sorazmerni znesek)

za november 2020, december 2020 in januar 2021 pa bo delodajalec lahko uveljavil višje povračilo in sicer do višine povprečne mesečne plače v RS (po navedbi ZRSZ gre za plačo iz leta 2019); pri tem pa višina delnega povračila izplačanega nadomestila ne sme presegati 80 % tega nadomestila

povračilo nadomestila ZRSZ = 80 % bruto nadomestila za čakanje < 1.753,84 EUR EUR (ali sorazmerni znesek)

Primer: Če je bilo izplačano nadomestilo (I. bruto) 2.000,00 EUR lahko delodajalec, ki uveljavlja 80 % povračilo nadomestila pričakuje največ 1.600,00 EUR. Nikakor pa ne več kot je povprečna plača v RS za leto 2019 - 1.753,84 EUR.

Izjeme so delodajalci, ki lahko za obdobje november 2020 do januar 2021 uveljavljajo 100 % povračilo nadomestila. To so delodajalci, ki v okviru pomoči[36] še niso presegli 800.000 EUR. To bodo morali v vlogi tudi navesti.

Primer: Če je bilo izplačano nadomestilo (I. bruto) 2.000,00 EUR lahko delodajalec, ki uveljavlja 100 % povračilo nadomestila.

Dodana je določba, da delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.

Spremenjen je tudi skrajni rok za uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil pri ZRSZ in sicer je po novem to 15. januarja 2021.

[36] 3.1 Začasnega okvira EU za državne pomoči

6 Plače v času veljavnosti interventnih zakonov - ZIUPOPDVE (Uradni list RS, št. 203/20) – »prisilno« upokojevanje velja od 31.12.2020, skrajšan delovni čas podaljšan do 30.6.2021, prenos dopusta v leto 2021 za javne uslužbence in zdravstvene delavce, krizni dodatek za december 2020.

Še pred sprejemom sedmega paketa interventne zakonodaje je bil v Uradnem listu 195/2020 objavljen Sklep vlade RS o podaljšanju nekaterih ukrepov. Tako je bilo med drugim podaljšano povračilo nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej je podaljšano do 31.3.2021.

Tokratna zakonodaja uvaja nekaj novosti. Izpostavili bi upokojevanje in krizni dodatek. Večinoma pa gre za podaljšanje že veljavnih določb iz prejšnjih zakonov.

6.1 Odpoved pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga

S tem zakonom se spreminja ZDR-1 in sicer 89. člen, ki se nanaša na razloge za redno odpoved. Doslej so med veljavnimi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca veljali prenehanje potreb po delavcu, nedoseganje rezultatov, kršitev pogodbe o zaposlitvi, nezmožnost opravljanja dela iz zdravstvenih razlogov, neuspešno opravljeno poskusno delo. V teh primerih je lahko delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi, vendar le, če so bili navedeni razlogi utemeljeni. Od 31.12.2020 pa velja, da lahko delodajalec brez utemeljenega razloga delavcu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine, odpove pogodbo o zaposlitvi. Po trenutno veljavni zakonodaji[37] je »splošno pravilo« za pridobitev starostne pokojnine starost 58 let in 40 let delovne dobe za moške ter 38 let za ženske. Delodajalec lahko pridobi podatke o izpolnjevanju pogojev za pridobitev starostne pokojnine pri ZPIZ. V tem primeru je odpovedni rok 60 dni. Delavcu pripada odpravnina v višini, ki jo določa 108. člen ZDR-1.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja velja tudi za javne uslužbence. Interventni zakon namreč na enak način kot ZDR-1 spreminja Zakon o javnih uslužbencih.

V primerih, ko je delavec upravičen do odpravnine po 108. členu ZDR- 1, mu odpravnina, ki jo določa ZDR-1 ob upokojitvi ne pripada. V kolikor je znesek odpravnine, določen v 108. členu ZDR-1 nižji od zneska odpravnine v primeru upokojitve po 132. členu ZDR-1, pripada delavcu razlika do odpravnine po 132. členu ZDR-1.

višina odpravnine po 108. členu ZDR-1 < višina odpravnine po 132. členu ZDR-1 = višina odpravnine po 132. členu ZDR-1

Odpravnina po 108. členu ZDR-1: Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. KP lahko to urejajo drugače, za delavca ugodneje.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če KP na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Odpravnina po 132. členu ZDR-1: Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

V zvezi z odpravninami vas opozorimo, da se davčna obravnava odpravnin (dohodnina in prispevki) izplačanih po 108. in 132. členu ZDR-1 razlikuje. O izplačilu odpravnin smo pisali v e-seminarju Drugi dohodki.

[37] 36. člen ZPIZ-2.

6.2 Prenos neizkoriščenega letnega dopusta za javne uslužbence in zdravstvene delavce

Ne glede na določbe ZDR-1 v zvezi z izrabo letnega dopusta in ne glede na spremembe, ki so bile objavljene z ZIUZEOP velja, da lahko delavec, ki zaradi delovnih okoliščin ni mogel izrabiti letnega dopusta tega prenese v leto 2021 in sicer:

dopust iz leta 2019 ima pravico izrabiti do 28. 2.2021
dopust iz leta 2020 ima pravico izrabiti do 31.12.2021.

6.3 Subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa še do 30.6.2021

Interventni zakon posega na določbe ZIUOOPE (glejte poglavje Subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa). Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom do 30. junija 2021.

Vloge bo možno vložiti do 10. junija 2021. Obvezna priloga je po novem tudi izjava delodajalca, da je delavcem poravnal plače oz. nadomestila plač. V kolikor bo taka izjava »lažna« bo moral delodajalec prejeta sredstva vrniti.

6.4 Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene in povračilo ZRSZ – dokazilo je potrdilo eUprave

S sprejemom interventnega zakona se podrobneje urejajo pravne podlage za odreditev karantene na domu.

Dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva posreduje NIJZ oziroma Policija neposredno ali po elektronski ali navadni pošti v 72 urah. Ko zaradi epidemiološke situacije ni več možno obveščanje s strani epidemiologa velja za napotitev v karanteno tudi obvestilo o stiku s strani okužene osebe in/ali obvestilo prek mobilne aplikacije #OstaniZdrav.

Potrdilo, vključno z navodilom NIJZ, se izda na podlagi obrazca, ki ga oseba odda na državnem portalu eUprava. Kadar oseba obrazca ne more oddati, ga lahko v njenem imenu odda njen delodajalec.

6.5 Nadomestilo plač delavcem zaradi višje sile: varstvo otroka, odrejena karantena, nezmožnost prihoda zaradi javnega prevoza – od 1.12.2020 vsaj minimalna plača

Povračilo nadomestila plače zaposlenim iz razloga odrejene karantene in nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej, ne sme biti nižje od slovenske minimalne plače, ki je za leto 2020 določena v bruto višini 940,58 EUR.

Spremenjena višina se uporablja že od 1. 12. 2020.

6.6 Krizni dodatek za december 2020 – izplačana plača za november do 1.881,16 EUR, izjava za povračilo do 28.2.2021

Spremembe po PKP8 so na tej povezavi

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Zadnja izplačana plača je plača za november 2020. Ta ne sme presegati dvakratnika minimalne plače (2x 940,58 EUR, to je 1.881,16 EUR) oz. sorazmernega dela te plače (če delavec ni zaposlen za polni DČ). Upošteva se plača opredeljena v 126. členu ZDR-1:

-          osnovna plača

-          dodatek za delovno uspešnost

-          dodatki

-          plačilo za poslovno uspešnost, če je tako določeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Dodatki k plači so določeni v 127. in 128. členu ZDR-1 kot npr. nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljah…

Glede dodatka za delovno uspešnost je izdano pojasnilo, da se ta upošteva, če je bila dejansko izplačana v mesecu decembru, pri tem pa ni pomembno ali je bila izplačana hkrati s plačo ali ločeno. Vsi elementi plače se upoštavjo v višini kot so bili dejansko izplačani v mesecu decembru.

Pojasnili bi, da se dodatek za delovno uspešnost šteje k plači, če je izplačan na podlagi KP, splošnega akta ali pogodbe o zaposlitvi.

Ministrstvo za finance meni, da je potrebno v izračun limita (1.881,16 EUR oz. sorazmernega dela) upoštevati tudi vsa izplačana nadomestila: letni dopust, bolniška (tudi refundirana) in celo starševsko nadomestilo. Prav tako je pojasnjeno, da se pri zaposlenih, ki so v decembru nastopili delo in plače za november 2020 ne prejmejo, kot limit upošteva plača, določena v pogodbi o zaposlitvi.

Navedeno velja tako za delavce, ki delajo v Sloveniji, kot tudi za delavce, napotene na delo v tujino.

Kot zadnja izplačana plače se upošteva plača preteklega meseca; praviloma je to plača za november 2020.

Eno od pojasnil se nanaša na vprašanje kako naj ravnajo podjetja, ki so plače za december že izplačala v decembru. V tem primeru morajo krizni dodatek izplačati najkasneje do roka za izplačilo decembrskih plač, t.j. 18. januar 2021. V zvezi s tem menimo, da podjetja izvedejo ločen obračun in zaposlenim izplačajo le krizni dodatek.

Nelikvidnost ni razlog za neizplačilo kriznega dodatka.

Če delavec ne dela cel mesec december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela (npr. bolniška).

Sorazmeren dodatek velja tudi za delavce, ki so v decembru delali skrajšani delovni čas na podlagi ZIUPOPDVE – upošteva se sorazmerni čas dejansko opravljenega dela (v skladu z odredbo o skrajšanem delovnem času) v mesecu decembru 2020.

Sorazmeren dodatek se izplača tudi delavcem, ki imajo sklenjeno pogodbo s krajšim delovnim časom (skrajšan delovni čas iz naslova starševstva ne šteje).

Za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal dodatek. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca februarja 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.

Delodajalec ob izplačilu predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1190 – Dohodek, ki se ne všteva v davčno osnovo. Na zbirnem REK obrazcu vpiše podatke o delodajalcu in številu oseb – prejemnikov, na individualnem REK obrazcu pa vpiše podatke o prejemniku dohodka in znesek izplačanega kriznega dodatka vpiše v polje A052, z oznako vrste dohodka 0000. Glejte primer 5.

Dodatek velja za zasebni sektor - zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do dodatka.

Glejte tudi poglavje 1.3.2

Glejte še PKP 7 pogosta vprašanja (vprašanja 1 do 7)

Preberite še Pojasnila MF glede kriznega dodatka.

7 Plače v času veljavnosti interventnih zakonov - ZDUOP (Uradni list RS, št. 15/21) – krizni dodatek za januar 2021 - odprava neenakosti, od 1. 2. 2021 spremembe pri skrajšanem delovnem času, subvenioniranje minimalne plače v letu 2021, kratkotrajna bolniška v letu 2021, delno povračilo nadomestila za začasno čakanje od 1. 2.-30. 4. 2021 – UKREP S SKLEPOM VLADE RS PODALJŠAN DO 30. 6. 2021
7.1 Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa – od 1. 2. 2021 ukrep velja tudi za FO, ki opravljajo kmetijsko dejavnosti in imajo zaposlene; vpis v register do 18. 10. 2020.

Delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa je bilo uzakonjeno z ZIUOOPE. Ukrep je bil predviden za obdobje od 1. 6. 2020 do 31. 12. 2020. Interventni zakon ZIUPOPDVE (PKP7) je posegel na določbe ZIUOOPE in omogočil podaljšanje tega ukrepa do 30. junija 2021.

Od 1. februarja 2021 pa lahko po ZDUOP ta ukrep uporabijo tudi fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so bile pred 18.10.2020 vpisane v Register kmetijskih gospodarstev ter preko pogodbe o zaposlitvi zaposlujejo delavce.

Ukrep velja tudi za na pravne in fizične osebe, ki so bile v PRS vpisane pred 18. 10. 2020.

Od sprejema ZIUPDV (11. 7. 2020) velja, da mora delodajalec v 8 delovnih dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom na ZRSZ posredovati pisne odredbe za vse zaposlene, ki jim je bilo tako delo odrejeno. Vlogo za dodelitev subvencije je potrebno oddati ZRSZ v elektronski obliki, v 15 dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa, najpozneje do 10. 6. 2021.

Zaradi podaljšanja ukrepa subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa s sklepom vlade v leto 2021, se obveznost seznanitve FURS glede nakupov lastnih delnic/deležev, izplačil nagrad poslovodstvu …vzpostavi tudi za leto 2021. V primeru, da je od 1. januarja 2021 dalje prišlo do izplačil dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oz. za leto 2021, o tem seznaniti FURS, najpozneje v dveh mesecih po izplačilu.

Več o izplačilih v primeru tega ukrepa v poglavju Subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa.

7.2 Začasna sprememba 68. člena ZDR-1 – organiziranje dela na domu – podaljšanje - od 1.4.2021-31.12.2021

Glede dela na domu ZDR-1 določa, da je delodajalec dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo. V PKP 5 – ZIUOPDVE je bila glede obveščanja uvedena sprememba oz. poenostavitev, ki delodajalcem, vpisanim v PRS nalaga obvezno obveščanje Inšpektorata RS za delo preko portala SPOT. Ukrep je veljal do 31.12.2020 in bil s Sklepom Vlade RS podaljšan do 31.3.2021. S PKP 8 se ukrep podaljšuje do 31.12.2021.

Delodajalec pred začetkom dela delavca na domu obvesti Inšpektorat RS za delo:

podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),
podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu),
morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.

7.3 Krizni dodatek (pri plači za januar 2021) – odprava neenakosti za delavce, ki so decembra 2020 prejeli poslovno uspešnost

Po ZIUPOPDVE je moral delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki je delal in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, ob plači za mesec december 2020 izplačati tudi krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je bil oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Zadnja izplačana plača je bila plača za november 2020. Ta ni smela presegati dvakratnika minimalne plače (2x 940,58 EUR, to je 1.881,16 EUR) oz. sorazmernega dela te plače (če delavec ni bil zaposlen za polni DČ).

Zaradi izplačil poslovne uspešnost v mesecu decembru 2020 nekateri delavci do tega dodatka niso bili upravičeni. ZDUOP to neenakost odpravlja tako, da se kriterij – višina plače za november 2020 presodi brez upoštevanja plačila za poslovno uspešnost.

Vsem delavcem, ki jim po novih kriterijih pripada dodatek, morajo delodajalci tega izplačati plači za januar 2021 (izplačani februarja 2021).

Za povračilo izplačanega dodatka delodajalec FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Skrajni rok za predložitev izjave je 31. marec 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. aprila 2021.

Ostala »pravila« glede izplačila kriznega dodatka ostajajo enaka, zato si glede izplačil preberite poglavje Krizni dodatek za december 2020 – izplačana plača za november do 1.881,16 EUR, izjava za povračilo do 28.2.2021.

7.4 Subvencioniranje minimalne plače od januarja 2021 do decembra 2021

Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2021, je 1.024,24 EUR (Uradni list RS, št. 12/2021).

S sprejemom PKP 8 so delodajalcu v letu 2021 razbremenjeni dviga minimalne plače.

Od 1. januarja 2021 do 30. junija 2021 je z ZDUOP predvideno subvencioniranje minimalne plače višini 50,00 EUR na delavca oz. sorazmerni znesek za delavca s krajšim delovnim časom.

Pri obračunu plač ni posebnosti.

Subvencijo delodajalci lahko uveljavijo za vsakega delavca, katerega plača za polni delovni čas ne presega zneska minimalne plače (1.024,24 EUR), pri čemer gre za plačo brez:

dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s KP,
dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s KP ali pogodbo o zaposlitvi.

Primer: Osnovna plača delavca 900,00 EUR bruto. Dodatek za delovno dobo je 180,00 EUR. Dodatek se po Zakonu o minimalni plači prišteje k minimalni plači. Bruto plača delavca znaša 1.204,24 EUR. Čeprav bruto plača preseže 1.024,24 EUR lahko delodajalec uveljavlja subvencijo, saj je dodatek za delovno dobo določen z ZDR-1 oz. s KP in se ne upošteva pri kriteriju za uveljavljanje subvencije (plača brez dodatka je 900,00 EUR bruto).

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali opravi delo v krajšem delovnem času od polnega, ima delodajalec pravico do subvencije minimalne plače sorazmerno delovnemu času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma opravil delo.

V ukrep so vključeni delodajalci, ki niso neposredni in posredniki uporabniki proračuna RS ali občine. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021. FURS izplača subvencijo najpozneje do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.

V FAQ FURS je pojasnjeno, da lahko do konca julija 2021 izjavo predloži tudi delodajalec, ki zamuja z izplačilom plač.

Delodajalec ni upravičen do subvencije za zaposlene v programu javnih del. Subvencijo bodo morali vrniti delodajalci, ki bodo od uveljavitve ZDUOP (5.2.2021) izplačali dobiček, kupili lastne delnice ali lastne poslovne deleže, izplačali nagrade poslovodstvu oziroma del plač za poslovno uspešnost poslovodstvu. O teh izplačilih (v letu 2021 oz. za leto 2021) bodo morali delodajalci obvestiti FURS.

Od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021 je z ZDUOP minimalna plača določena kot najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Za izplačila plač od julija do decembra 2021 bo ne glede na določbe ZPIZ-2 minimalna plača v višini 1.024,24 EUR najnižja osnova za obračun prispevkov. Za izplačila plač od julija do decembra 2021 bo ne glede na določbe ZPIZ-2 minimalna plača v višini 1.024,24 EUR najnižja osnova za obračun prispevkov. Najnižja osnova je določena kot 60 % PP v RS predpreteklega oz. preteklega leta in za izplačila od januar do konca februarja 2021 znaša 1.052,30 EUR[39].

Do tega ukrepa so upravičeni vsi delodajalci. To pomeni, da delodajalcem pri delavcih, ki imajo minimalno plačo ne bo potrebno obračunavati razlik do najnižje osnove. Drugih posebnosti glede obračuna plač ni pričakovati.

[39] Od 1. marca 2021 do 30. junija 2021 bo ta osnova po neuradnih podatkih 1.113,72 EUR (60 % PP v RS 1.856,20 leta 2020).

7.5 Kratkotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika v breme ZZZS (od 5.2.2021 do 31.12.2021)

24.10.2020 je bila z ZZUOP uvedena t.i. kratkotrajna bolniška brez obiska zdravnika, v breme ZZZS. Ukrep je trajal do 31.12.2020.

Z ZDUOP se ponovno uvaja začasen ukrep tovrstne odsotnosti delavca. Ukrep traja od 5.2.2021 do 31.12.2021.

Delavec je zaradi bolezni lahko odsoten:

do 3 zaporedne delovne dni neprekinjeno; praznik, vikend se šteje za prekinitev[40]
enkrat v koledarskem letu
brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (bolniški list).

Sprememb v primerjavi z ZZUOOP ni, zato si vreč o tem preberite v poglavju Kratkotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika v breme ZZZS. V tem delu pripenjamo le povezavo do pripomočkov za obračun refundacije za leto 2021, ki so objavljeni na spletni strani ZZZS:

Pripomoček-ZZUOOP in ZDUOP-COVID-19-dejanski obračun-2021

Pripomoček-ZZUOOP in ZDUOP-COVID-19-fiksni obračun-2021

[40] https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/bolniska_ods/kratkotrajna_odsotnost/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivTxNDTy8gg18_T19DA0CfYzcPQxNfI0NnA31C7IdFQFPxacM/

7.6 Delno povračilo plače delavcem na začasnem čakanju na delo – UKREP PODALJŠAN DO 30. 6. 2021

Gre za enega prvih ukrepov po interventnih zakonih. Zadnja sprememba glede čakanja na delo je bila sprejeta z ZIUOPDVE.

V zvezi z začasnim čakanjem na delo vas napotujemo še na branje poglavja Zaposleni, ki ne delajo iz razlogov na strani delodajalca (velja od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020) in Delno povračilo plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

V zadnjem interventnem zakonu (ZDUOP oz. PKP 8) ne gre za popravek prejšnjih zakonov, ampak za novo ureditev, ki se od preteklih ureditev bistveno ne razlikuje. Velja od 1. 2. 2021 do 30. 4. 2021 z možnostjo podaljšanja ukrepa, vendar ne dlje kot do 30. 6. 2021. Ukrep je bil s Sklepom vlade RS podaljšan do 30. 6. 2021 (Ur.l. RS št. 55/2021).

Po “novem” velja:

do ukrepa so upravičena tudi tista podjetja, ki so bila registrirana najpozneje na dan 31. 12. 2020,
minimalno nadomestilo je še vedno minimalna plača, ki je za leto 2021 določena v višini 1.024,24 EUR,
drugače urejena povračila nadomestil za delodajalce; pri čemer povračilo po ZDUOP v višini I. bruta velja tudi za tiste delodajalce, ki so odredili čakanje po prejšnjem zakonu, za obdobje od 16. 1. 2021 do 31. 1. 2021 ter oddali vloge na ZRSZ do 15. 2. 2021.

7.6.1 Kdo je upravičen do delnega povračila?

Ukrep velja za vse delodajalce v RS, registrirane najpozneje na dan 31. december 2020, ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije.

Med upravičence ne sodijo:

neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 %,
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po SKD in ima več kot 10 zaposlenih na dan 31. december 2020,
tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil ne more uveljavljati delodajalec:

ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ; na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge (REK obrazcev),
če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge1,
če je nad njim uveden postopek stečaja ali ki se nahaja v likvidacijskem postopku.

7.6.2 Kakšni so kriteriji oz. pogoji za upravičenost?

Še vedno so kriterij prihodki in sicer čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih za računovodenje ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo (slednje se nanaša na samozaposlene).

Velja, da so oz. bodo do ukrepa upravičeni delodajalci, ki jim bodo prihodki zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli. Pri tem velja:

za delodajalce, ki so poslovali celotno leto 2019, 2020 in 2021- prihodki v letu 2021 so se znižali za več kot 20 % glede na leto 2019 oz. leto 2020

za delodajalce, ki niso poslovali celotno leto 2019, 2020 ali 2021 – povprečni mesečni prihodki v letu 2021 so se znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oz. 2020.

Pravilnik o merilih sorazmernosti je bil objavljen v Ur.l. RS št. 28/2021 in določa, da delodajalci upoštevajo povprečne mesečne prihodke posameznega obdobja.

Z dopolnjenim Pravilnikom sta dodana še kriterija povprečnih mesečnih prihodkov glede na število zaposlenih in glede na OS brez zemljišč. Delodajalci imajo s tem nekoliko več “maneverskega” prostora pri ugotavljanju t.i. prihodkovnega pogoja kot merila za vračanje, saj upoštevajo tistega, ki je zanje ugodnejši.

Primer:

Čisti prihodki od prodaje v letu 2021 so 30.000,00 EUR, v letu 2020 40.000,00 EUR, v letu 2019 pa 30.000,00 EUR. Prihodki 2021 so padli glede na leto 2020 za 25 %, glede na leto 2019 pa 0 %. Po tolmačenju MDDSZ je tak delodajalec upravičen do ukrepa.

Pripomoček za izračunavanje smo pripravili tudi v excelu, ki je dodatek gradiva.

Prihodkovni ukrep ne velja za delodajalce, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah.

7.6.3 Pravice in obveznosti delavcev

Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

Delavci na začasnem čakanju ohranijo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki jih ZDUOP drugače ureja.

Na zahtevo delodajalca se mora vrniti na delo, do 7 delovnih dni v tekočem mesecu, pri čemer mora delodajalec o tem predhodno obvestiti ZRSZ. V tem primeru po vrnitvi delavca na čakanje ni potrebna nova vloga na ZRSZ. Drugače je v primeru koriščenja letnega dopusta ali bolniške odsotnosti, ko je po poteku potrebna ponovna vloga za začasno čakanje.

7.6.4 Višina nadomestila

ZDUOP nas glede nadomestila napotuje na uporabo ZDR-1. Hkrati pa ZDUOP določa, da nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače, ki je za leto 2021 določena v bruto višini 1.024,24 EUR.

Izračun osnove je odvisen od okoliščin, v katerih je bil delavec pred čakanjem. 7. odstavek 137. člena ZDR-1 določa:

delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti
če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.
če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi.

Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

1.024,24 EUR < bruto nadomestilo (80 %) < bruto plača, če bi delavec delal

Obračun plače je predstavljen v primeru 20 in primeru 21.

7.6.5 Višina povračila nadomestila

Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače. Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ. Ob tem upošteva zakonsko določena merila oz. pogoje, pri čemer gre za upoštevanje kriterijev iz t.i. začasnega okvira (pod točko b.)).

Praviloma je povračilo 80 % oz. 100 % I. bruta. V kolikor delodajalcu odloki vlade onemogočajo ali kakorkoli omejujejo opravljanje dejavnosti lahko pričakuje povračilo v višini 80 % ali 100 % II. bruta.

Pojasnilo MDDSZ: “Če je opravljanje dejavnosti v polnem (običajnem) obsegu onemogočeno, je torej delodajalec za delavce, ki so iz poslovnih razlogov na čakanju in jim je hkrati opravljanje dejavnosti v kateri so zaposleni onemogočeno s predpisom, lahko upravičen do povračila izplačanega nadomestila plače v višini bruto II. Navedeno pomeni, da se v primeru, da je opravljanje dejavnosti onemogočeno, hkrati pa so dovoljene izjeme (npr. osebni prevzem ali dostava hrane in pijače, prodaja zgolj B2B), še vedno šteje, da je delodajalcu opravljanje dejavnosti v polnem oziroma običajnem obsegu onemogočeno s predpisom in zato lahko za delavce, ki so zaposleni v tej dejavnosti in so na začasnem čakanju na delo, uveljavlja povračilo v višini bruto II.”

80 % nadomestila

povračilo nadomestila ZRSZ = 80 % izplačanega nadomestila (I. bruto)

povračilo ZRSZ < 1.821,44 EUR (povp. mesečna plača v RS za oktober 2020)

Če je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je povračilo v višini II. bruto:

povračilo nadomestila ZRSZ = 80 % izplačanega nadomestila (II. bruto)

povračilo ZRSZ < 1.821,44 EUR (povp. mesečna plača v RS za oktober 2020)

100 % nadomestila – ne velja za vse delodajalce

To velja le za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Začasnega okvira za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 [42], ni presegel:

1,800.000 EUR na posamezno podjetje oz.
skupna pomoč ni/ne bo presegla 270.000 EUR na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali
-225.000 EUR na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov.

V maksimalno določen znesek se všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca upravičenosti po ZDUOP. jo Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev.

povračilo nadomestila ZRSZ = 100 % izplačanega nadomestila (I. bruto)

povračilo ZRSZ < 1.821,44 EUR (povp. mesečna plača v RS za oktober 2020)

Če je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je povračilo v višini II. bruto:

povračilo nadomestila ZRSZ = 100 % izplačanega nadomestila (II. bruto)

povračilo ZRSZ < 1.821,44 EUR (povp. mesečna plača v RS za oktober 2020)

[42] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv:OJ.C_.2021.034.01.0006.01.SLV

7.6.6 Vloga na ZRSZ

Za delavce, ki so na začasnem čakanju po ZDUOP, morajo delodajalci pri ZRSZ vložiti v roku 8 dneh od napotitve delavca.

Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona, pred 5.2.2021, je moral vložiti vlogo v 8 dneh od uveljavitve, najkasneje do 15.2.2021. Vlogo predloži na portalu ZRSZ - portalu za delodajalce, posebej za obdobje od 16. 1. 2021 do 31. 1. 2021 in za obdobje po 1. 2. 2021.

V primeru podaljšanja ukrepa do 30. junija 2021, bo mogoče vlogo vložiti najpozneje do 30. junija 2021.

7.6.7 Vračanje sredstev

Prihodkovni pogoj se bo preverjal po koncu poslovnega leta 2021. V kolikor ta ne bo dosežen, bo moral upravičenec vrniti prejeta sredstva.

O tem bo obvestil FURS najpozneje do roka za predložitev davčnih obračunov, t.j. do 31.3.2022. Znesek prejete pomoči bo moral vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe (možno bo obročno vračanje).

Sredstva bodo morali vrniti tudi delodajalci, ki v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo ne bodo izplačevali nadomestil plače. Prav tako se morajo delodajalcu držati omejitev pri odrejanju nadurnega dela ter začasnega prerazporejanja delovnega časa.

V obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu, Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE), ZIUOOPE, ZIUPDV ali ZZUOOP (kršitev prepovedi odpuščanja).

Vračanje sredstev velja tudi za delodajalce, ki bodo začeli s postopkom likvidacije v obdobju:

prejemanja sredstev in
po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Delodajalec, ki prejme povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo bo moral v primeru, da je/bo od 1. februarja 2021 dalje prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021 o tem obvestiti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu ter vrniti prejeta sredstva v 30 dneh po vročitvi odločbe.

8 Plače v času veljavnosti interventnih zakonov - ZIUPGT (Uradni list RS, št. 112/21) – Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas-od 1. julija do 30. septembra 2021 z možnostjo podaljšanja do konca decembra 2021 in pomoč za financiranje regresa za letni dopust 2021
8.1 Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas

Ukrep skrajšanega delovnega časa je bil prvič uveden z ZIUOOPE (glejte tudi poglavje 2.2.) . S PKP 9 ukrep velja od 1. julija do 30. septembra 2021 z možnostjo podaljšanja do konca decembra 2021.

Za razliko od ZIUOOPE ne gre več za subvencioniranje, ampak za delno povračilo nadomestila plače. Subvencije so bile določene v fiksnih zneskih in so se preračunavale glede na število upravičenih ur delojemalca, medtem ko je povračilo nadomestila za skrajšani polni delovni čas odvisno od višine bruto plače in navzgor omejeno z višino polovice PP v RS za leto 2020 (ne sme biti višje od 928,10 EUR na mesec). Ukrep skrajšanega delovnega časa je možno kombinirati s čakanjem na delom, pri čemer pa mora delavec delati vsaj polovico polnega delovnega časa (5 ur dnevno oz. 20 ur tedensko).

Za katere delodajalce velja ukrep – pogoji za povračilo nadomestila za skrajšan delovni čas?

V ukrep se lahko vključijo delodajalci, ki so:

pravne ali fizične osebe, ki je bila v PRS vpisane pred 31. decembrom 2020 ter zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, oz. fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so bile najpozneje na dan 31. december 2020 vpisane v RKG in
po njigovih ocenah najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 % dela in
jim je s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.

Do delnega povračila nadomestila plače niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov ali odstopljenih javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 % (prej 50 %).

Ukrep velja tudi za delojalace, ki so že pred uveljavitvijo tega zakona (PKP 9) delavcem odredili skrajšan delovni čas.

Pogoji za uveljavljanje povračila

Za razliko od doslej znane ureditve pomoči glede skrajšanega delovnega časa lahko delodajalec ukrep uveljavlja po poteku treh mesecev od dneva nastopa dela delavca po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Te omejitve prej ni bilo.

Ostali pogoji so ostali nespremenjeni:

odreditev dela s skrajšanim delovnim časom na podlagi tega zakona ni možna delavcu v času teka odpovednega roka
predhodni posvet s sindikati pri delodajalcu oz. s svetom delavcev oz. obveščanjem zaposlenih.

Dokler delodajalec izpolnjuje pogoje lahko uveljavlja delno povračilo nadomestila plače in sicer mesečno za pretekli mesec. Delnega povračila nadomestila plače pa ne more uveljavljati delodajalec:

nad katerim je uvedene postopek stečaja ali ki se nahaja v likvidacijskem postopku,
ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja (REK) za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

Pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev

Te so določene enako oz. podobno kot v ZIUOOPE. Tudi v primeru uveljavljanja pravic iz naslova tega ukrepa delodajalci ne smejo izplačati dobička v letu 2021 oz. za leto 2021. V nasprotnem primeru morajo o tem obvestiti FURS in sredstva vrniti.

Postopek delnega povračila nadomestila plače za skrajšan delovni čas

Podobno kot v prejšnjih interventnih zakonih je tudi v tem zakonu urejen administrativni vidik urejanja povračil. Najpozneje v 15 dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa mora delodajalec pri ZRSZ elektronsko vložiti vlogo. V kolikor bo ukrep s sklepom vlade podaljšan do 31.12.2021, bo možno vlogo oddati najpozneje do tega dne. Zahtevek za povračilo na podlagi izdanega sklepa pa bo možno vložiti do 30. 6. 2022. Več o tem na: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/povracilo-skrajsani-delovni-cas.

Višina povračila nadomestila plače

Kot smo že napisali je višina povračila nadomestila plače urejena drugače. Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače in je navzgor omejena z višino polovice PP v RS v za leto 2020 (928,10 EUR). V 80 % nadomestilo plače, ki ga krije RS, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II). Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 nižji od 70 %, lahko uveljavlja delno povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Nadomestilo za skrajšan delovni čas znaša 80 % osnove po 137. členu ZDR-1 (za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga). Osnova za nadomestilo se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, če bi delal s polnim delovnim časom. V primeru, da je delavec na dopustu ali bolniški ima za te ure pravico do nadomestila po ZDR-1.

Primer 20: povračilo nadomestila - skrajšan delovni čas julij 2021

Delavec ima odredbo za skrajšan delovni čas v juliju 2021 za 20 ur. Delovnih dni je bilo 22 oz. 176 ur. Od tega je bil delavec na dopustu 10 delovnih dni.

Delavec ima bruto plačo 1.300,00 EUR. Predpostavimo, da je enaka tudi osnova za nadomestilo za letni dopust. Za skrajšan delovni čas bo delavec prejel 80 % osnove, za čas dopusta pa 100 % plačo.

Plača	1.300,00 €	Na uro	7,39 €
Osnova za nadomestilo plače	1.300,00 €	Na uro	7,74 €
Nadomestilo plače skrajšan delovni čas (80 %)	1.040,00 €	Na uro	5,91 €
Minimalna plača	1.024,24 €	Na uro	5,82 €
Minimalna osnova za plačilo prispevkov (od 1.7.2021-31.12.2021)	1.024,24 €

Mesec julij 2021	Dni	Ure na dan	Ur	Plača/nadomestilo plače
Skupaj	22		176
Skrajšan DČ od 1.7. do 16.7.2021	12	4	48
Redno delo od 1.7. do 16.7.2022	12	4	48
Dopust od 19.7. do 30.7.2021	10	8	80

Skrajšan delovni čas	12	4	48	283,68 €
Redno delo	12	4	48	354,72 €
Dopust	10	8	80	619,20 €
Skupaj skrajšan delovni čas in redno delo				1.257,60 €
Skupaj			176	1.257,60 €

Za skrajšan delovni čas bo delodajalec lahko uveljavil povračilo v višini 80 % od II. bruto zneska tega nadomestila.

BRUTO PLAČA (I. BRUTO)	1.257,60 €
Prispevki delojemalca (22,10 %)	277,93 €
Splošna olajšava	291,67 €
Davčna osnova	688,00 €
Davek	110,08 €
Neto plača	869,59 €

Prispevki delodajalca (16,10 %)	202,47 €
STROŠEK PLAČE (II. bruto)	1.460,07 €
BRUTO PLAČA SKRAJŠAN DELOVNI ČAS	283,68 €
prispevki delodajalca (16,10 %) od skrajšanega DČ	45,67 €
STROŠEK PLAČE skrajšan DČ (II. bruto)	329,35 €
PRIHODEK IZ NASLOVA POVRAČILA (80 %) od nadomestila za skrajšan DČ (od II. Bruto)	263,48 €

Ne glede na povračila ZRSZ in s tem dejanski bremenitvi delodajalcev moramo v REK-1 poročati pod šifro 105 kumulativen znesek nadomestila za skrajšan delovni čas, v i-REK pa pod B02. Pod B02 torej vpišemo celoten znesek bruto nadomestila skrajšanega DČ, za katerega bomo uveljavljali povračilo in ne dejanskega zneska povračila. Redno delo in dopust pa vpišemo pod B01. Pri M postavkah ni posebnosti.

REK-1: 1.7.-31.7.2021

i-REK: 1.7.-31.7.2021

8.2 Začasni ukrepi na področju turizma - Pomoč za financiranje regresa za letni dopust 2021

Do pomoči za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021 so upravičene pravne ali fizične osebe, ki so bile vpisane v PRS do 31. maja 2021 in opravljajo eno od dejavnosti, ki so navedene v 27. členu PKP 9 (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8389).

Navedene osebe morajo izpolnjevati še naslednje pogoje:

dejavnosti zaradi posledic epidemije ne morejo opravljati ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obseg:
- če bodo prihodki upravičenca v letu 2021 zaradi posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020
- če upravičenec ni posloval v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, je do pomoči upravičen tudi tisti, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2021 znižali za več kot 20 % v glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021
- če v letu 2019 in 2020 upravičenec ni posloval, je do pomoči upravičen tudi tisti, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2021 do 31. maja 2021.

Pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost OS, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši. Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih računovodenja, so prihodki od prodaje iz tega člena čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja.

ima vsaj enega zaposlenega, ki je na dan uveljavitve PKP 9 (14.7.2021) v obvezno PIZ vključen na podlagi 14. člena ZPIZ-2(delavci v delovnem razmerju)
ni na dan 31. decembra 2019 podjetje v težavah
upravičenec ne more biti neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov ali iz odstopljenih javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 %.

Višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust znaša 1.024,00 EUR na zaposlenega. Višina pomoči se določi v sorazmernem delu zneska, če ima zaposleni skladno z ZDR-1 pravico do regresa v sorazmernem delu. Pomoč za financiranje regresa se določi glede na število zaposlenih vključenih v zavarovanje na podlagi 14. člena ZPIZ-2 na dan uveljavitve PKP 9 (14.7.2021).

Pomoč za financiranje regresa iz tega člena mora upravičenec nameniti za izplačilo regresa za zaposlene, kot jim pripada skladno z ZDR-1. 131. člen ZDR-1 določa, da mora biti regres izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Izjemo lahko določajo KP na ravni dejavnosti, ko se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Upravičena višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust se ugotavlja na osnovi predloženih obračunov davčnega odtegljaja (REK-1), na katerih delodajalec prikaže izplačilo regresa, podatkov o zaposlenih pri delodajalcu ali drugih dokazil. Za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust upravičenec e-davkov FURS predloži ustrezno izjavo glede izpolnjevanja pogojev. Upravičenec predloži izjavo od 1. do 30. septembra 2021, izplačilo pa prejme do 20. oktobra 2021. V zvezi s tem predpostavljamo, da lahko izjavo predloži tudi upravičenci, ki bodo regres izplačali v skladu s KP do 1. novembra, REK-1 pa bodo predložili naknadno.

Vračanje pomoči:

upravičenec, ki je uveljavil pomoč za financiranje regresa za letni dopust in naknadno ugotovi, da je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najpozneje do 31. decembra 2021, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe
upravičenec, ki je uveljavil pomoč za financiranje regresa za letni dopust in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna DDPO za leto 2021 oz. za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oz. do roka za predložitev obračuna DOHDEJ za leto 2021 oz. do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta. Znesek prejete pomoči vrne v 30 dneh od vročitve odločbe.

9 ZAKON O NUJNIH UKREPIH NA PODROČJU ZDRAVSTVA (ZNUPZ, Uradni list RS, št. 112/21) – NADOMESTILA PLAČ DELAVCEM ZARADI KARANTENE IN VIŠJE SILE - od 1. 7. 2021 do 31. 12. 2021

Nadomestila plač in povračila zaradi navedenih zakonov so bila prej urejena v interventnih zakonih (PKP). Napotujemo vas tudi na poglavja 5.4. in 5.5.. Od 15.7.2021 pa velja ZNUPZ, ki ureja nadomestila plač delavcem zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej.

Iz ukrepov so izvzeti naslednji delodajalci:

neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti spada v skupino K, in je imel na dan 13. marec 2020 več kot deset zaposlenih,
tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v RS.

Ostali delodajalci lahko uveljavljajo pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca - v celoti, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej. Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki je bil v karanteni na domu.

Velja, da ima » prednost« pred karanteno druga oblika upravičene odsotnosti z dela kot npr. dopust, bolniška, starševsko varstvo ipd. V času karantene in/ali višje sile lahko delavec koristi dopust in prejme nadomestilo plače kot mu pripada iz tega naslova, torej 100 %. V primerih skrajšanega delovnega časa iz naslova starševskega varstva, pokojninske ali zdravstvene zakonodaje, se nadomestilo plače zaradi karantene izplačuje v sorazmernem delu. V primeru, da je v obdobju karantene praznik, se obračuna nadomestilo za karanteno, saj ZRSZ povrne nadomestila tudi za obdobje praznikov, če bi moral delavec na ta dan delati.

Do nadomestila, ki ne sme biti manjše od minimalne plače (1.024,24 EUR), je upravičen:

delavec, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače po ZNUPZ za čas trajanja karantene – 80 % ali 100 % osnove.
delavec, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela (varstvo otrok, ustavitev javnega prevoza, zaprtje mej), dokler so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost -80 % osnove.

Delavec, ki je v karanteni na domu, mora najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih za karanteno na domu. Delavec, ki je bil v karanteni na domu, mora najpozneje v treh delovnih dneh od prejema dokazila o napotitvi v karanteno na domu to posredovati delodajalcu.

Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.

Višja sila – varstvo otrok

Nadomestilo za plačo pripada delavcu:

enemu od staršev ali
osebi, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali
skrbniku,

ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu. Velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Višina nadomestila – višja sila (varstvo otrok, ustavitev javnega prevoza ali zaprtje mej)

Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v RS, ki je za leto 2021 določena v višini 1.024,24 EUR.

Višina nadomestila v primeru karantene delavca

Pravica do nadomestila plače se priznava v različnih višinah, in sicer glede na razlog, zaradi katerega je prišlo do odreditve karantene. Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene.

a) Nadomestilo plače po ZDR-1 – začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga - 80 % osnove. Osnova se izračuna po 7. odstavku 137. člena ZDR-1[42]:

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca

b) Nadomestilo plače je enako plači, ki bi jo prejel, če bi delal (100 %).

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena

Uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil plače

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v 8 dneh od uveljavitve tega zakona (do 22.7.2021 za nadomestila, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakona). Po uveljavitvi zakona pa velja, da morajo delodajalci predložiti vlogo v 8 dneh od začetka odsotnosti zaposlenega zaradi karantene na domu ali višje sile (varstvo otrok, ustavitev javnega prevoza ali zaprtja mej), najkasneje do 31. 12. 2021.

Več o tem: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/povracilo-nadomestila-karantena-visja-sila

[42] Delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

PRILOGA 1: FURS Pogosta vprašanja FAQ FURS z dne 10. 12. 2020; posodobljeno 15. 3. 2021

Predlaganje REK obrazcev čakanje na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa- Poročanje podatkov na obračunu REK-1 po ZIUOOPE in ZZUOOP

Obvestilo eDavki 05.06.2020 10:25, Dopolnitev 5.11.2020, dopolnitev 15.3.2021

Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa za obdobje od 1. 6. 2020 dalje ureja Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 – ZIUOOPE in Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 - ZDUOP.

Ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo urejajo naslednji zakoni:

za obdobje junij 2020 Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 – ZIUOOPE;
za obdobje 1. 7. do 30. 9. 2020 Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 – ZIUPDV;
za obdobje 1. 10. 2020 do 31. 1. 2021 Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 – ZZUOOP in Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 - ZIUOPDVE in
za obdobje 1. 2. do 30. 4. 2021 Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 - ZDUOP.

Vse navedene ukrepe delodajalec uveljavlja pri Zavodu RS za zaposlovanje. FURS bo Zavodu za potrebe vodenja postopka posredoval podatke iz predloženih REK-1 obrazcev. V ta namen je v primeru uveljavljanja zgoraj navedenih ukrepov spremenjeno poročanje na REK obrazcih, kar je opisano v nadaljevanju:

delodajalec, ki je plačnik davka, najkasneje na dan izplačila prek sistema eDavki predloži REK obrazec za izplačilo plače in nadomestila plače z oznako vrste dohodka 1001;
znesek nadomestila, za katerega bo delodajalec uveljavlja delno povračilo pri Zavodu poroča na REK-1 v polju 105 (nadomestila plače, ki ne bremenijo pravnih oseb). V polju 105 se tako kot doslej poročajo tudi vsa ostala nadomestila (ni spremembe pri poročanju);
na predloženem REK obrazcu o izplačani plači in nadomestilu plače delodajalec poroča v skupnem znesku za vse zaposlene (za zaposlene, ki prejmejo plačo, za zaposlene, za katere delodajalec uveljavlja subvencije, in tiste zaposlene, za katere je delodajalec upravičen do povračila nadomestila) – in ni potrebno predlagati ločenih REK obrazcev;
za delodajalce, ki uveljavljajo ugodnosti po interventni zakonodaji, se spremeni poročanje podatkov v B01 in B02 poljih na individualnem REK obrazcu. V času uveljavljanja navedenih ukrepov se v polje B02 vpisuje samo nadomestila, ki jih delodajalec izplačuje na podlagi interventne zakonodaje (uveljavlja ugodnost pri Zavodu za zaposlovanje). Znesek dejanskega vračila (subvencije) s strani zavoda ni predmet poročanja na REK obrazcu, ampak se vpisuje izplačano nadomestilo plače v celotnem znesku.

V polje B02 se v tem primeru ne vpisuje podatkov o izplačilih ostalih nadomestil, ki jih delodajalec refundira oz. mu sredstva povrnejo iz proračuna, ZZZS ali ZPIZ; prav tako ne izplačila nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP, niti nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva na podlagi 57. člena ZZUOOP. Podatke o teh nadomestilih se vpisuje v polje B01.

Za delodajalce, ki NE uveljavljajo ugodnosti po interventni zakonodaji, sprememba poročanja podatkov v B01 in B02 poljih na individualnem REK obrazcu ne velja.

1. Primer poročanja: uveljavljanje subvencije za skrajšani delovni čas:

Delavec dela skrajšan DČ in prejme plačo in nadomestilo plače v višini 1.000 eur

Na zbirnem REK obrazcu polje 101 = 1.000, polje 105 = 200
Na iREK obrazcu: A052 = 1101, A052 znesek= 1.000 eur,
v polje B01 se vpiše podatek o številu dejansko opravljenih ur in znesek izplačane plače za opravljeno delo (primer: delavec v juniju dela skrajšani delovni čas 6 ur/dnevno (za mesec junij 132 ur),

B01U: 132 ur B01Z: 800,00 €

v polje B02 se vpiše podatek o številu ur in znesek nadomestila plače delnega začasnega čakanja na delo, za katerega delodajalec naknadno uveljavlja subvencijo pri Zavodu ;

B02U: 44 ur B02Z: 200,00 €.

nadomestilo plače, za skrajšan delovni čas se poroča v rubriki M01 (plača in nadomestilo plače). Obdobja v RUBRIKI M se ne delijo, morajo slediti prijavi in odjavi za posameznega zavarovanca.

2. Primer poročanje: nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (od 1.6. do 30.6.2020):

Delavec, ki je cel mesec na čakanju prejme nadomestilo plače v višini 960 eur

Na zbirnem REK obrazcu polje 101 = 960, polje 105 = 960
Na iREK obrazcu: A052 = 1101, A052 znesek= 960 eur;

v polje B02 se vpiše številu ur, ko je bil zaposleni na čakanju na delo, in znesek izplačanega nadomestila; B02U: 176 ur (junij 2020) B02Z: 960,00 €

Nadomestilo plače za čakanje, zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, se poroča v rubriki M01 (plača in nadomestilo plače). Obdobja v RUBRIKI M se ne delijo, ampak morajo slediti prijavi in odjavi za posameznega zavarovanca.

Predlaganje REK-1 obrazca v primeru nadomestila za kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni), odrejene karantene ali višje sile zaradi obveznosti varstva

V primeru izplačila nadomestila plače zaradi:

kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP, ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od ZZZS, in
v primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva po 57. členu ZZUOOP

se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.

Pojasnilo o pravici odsotnost zaradi bolezni do 3 dni je objavljeno na spletni strani ZZZS: http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/2E73A2071FD23AB9C125860F003EAF6D

Delodajalci, ki ne izplačuje nadomestil za čakanje na delo in/ali za skrajšan delovni čas, pa v B02 poročajo vsa izplačana nadomestila, ki jih dobijo povrnjena od drugih zavodov ali proračuna (enako, kot je veljalo za poročanje pred uveljavitvijo interventne zakonodaje).

Kako predložiti REK-1 obrazec za plačo marec, od katere je delodajalec oproščen plačila prispevkov?

V takem primeru upravičeni delodajalec davčnemu organu poroča ločeno za del plače, od katere uveljavlja oprostitev plačila PIZ.

Primer: če je delavec delal cel mesec, se ločeno poroča o plači za obdobje od 1. 3. do 12. 3. 2020, in sicer z navedbo vrste dohodka 1001 ter ločeno za obdobje od 13. 3. do 31. 3. 2020, in sicer z navedbo vrste dohodka 1002.

V primerih ločenega poročanja se pri sestavitvi REK obrazca smiselno upoštevajo pravila, kot sicer veljajo za izplačilo plače v dveh delih.

V poljih M se v obeh primerih poroča obdobje 1. 3. 2020 do 31. 3. 2020, pri čemer se na posamezni vrsti dohodka navede ustrezno število ur in znesek, glede na izbrano vrsto dohodka.

Ali lahko uveljavljam oprostitev plačila prispevkov od vseh izplačanih nadomestil plač?

Upravičeni delodajalci od nadomestila za čakanje na delo zaradi posledic epidemija in nadomestil za čakanje zaradi višje sile uveljavljajo oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost od nadomestila plače, in sicer za obdobje od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec (1.753,84 eur). Če je znesek nadomestila višji od povprečne plače, se od razlike prispevki za socialno varnost obračunajo in plačajo.

Omejitev v višini povprečne plače se nanaša na mesečno obdobje in je treba v primeru, ko delavec ni cel mesec na čakanju, upoštevati sorazmeren znesek.

Za katero obdobje lahko delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov od izplačanih nadomestil plač?

Oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost od nadomestila plače upravičeni delodajalci uveljavljajo za obdobje od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine 1.753,84 eur. Limit v višini povprečne plače se ustrezno preračuna v primerih, ko delavec ni cel mesec na čakanju in v primerih, ko je zaposlen za krajši delovni čas.

Kako uveljavljam pravico do povračila nadomestila plače?

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavod bo o vlogi odločil s sklepom, če bodo izpolnjeni pogoji za delno povračilo nadomestila plače, določeni z zakonom.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec, ki ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih izterjuje FURS. Pri izračunu zapadlih obveznosti, se upoštevajo vse neplačane terjatve in obveznosti zapadle do datuma preverjanja, upošteva se toleranca do 10,00 EUR dolga. Zavezanec lahko preveri, če ima plačane vse obveznosti z naročilom potrdila o poravnanih obveznostih v portalu eDavki. Če zapadle obveznosti niso plačane, je izdana zavrnilna odločba. Skupaj z zavrnilno odločbo je izdano tudi obvestilo o dolgu z informacijami za izvedbo plačila, če zavezanec ob naročilu potrdila označi, da želi poravnati dolg, če le-ta obstaja. V primeru, da so obveznosti poravnane, je izdano potrdilo.

Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

Podatke o izpolnjevanju pogojev bo FURS zavodu zagotavljal avtomatsko in zavezancu ne bo treba pridobiti potrdila.

Kje lahko najlažje preverim, ali sem dolžnik do FURS?

Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki z vpogledom v knjigovodsko kartico. (eKarticaO – davki, prispevki in eKarticaC – carine, trošarine in nedavčne terjatve).

Kako delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov, če je plačo za delo v marcu izplačal pred sprejetjem interventnega ukrepa?

Upravičeni delodajalec, ki ob izplačilu plače za opravljeno delo v marcu (za obdobje od 13. 3. 2020 dalje), ni upošteval oprostitve plačila PIZ, oprostitev plačila uveljavlja naknadno tako, da popravi predloženi REK-1 obrazec za izplačano plačo marec. V takem primeru delodajalec predloži davčnemu organu popravek z zmanjšanjem (vrsta dohodka 1001) in za del plače, od katere je delodajalec oproščen plačila prispevkov za PIZ, predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1002.

Kako predložiti REK-1 obrazec za plačo marec, od katere je delodajalec oproščen plačila prispevkov?

V takem primeru upravičeni delodajalec davčnemu organu poroča ločeno za del plače, od katere uveljavlja oprostitev plačila PIZ.

V primerih ločenega poročanja se pri sestavitvi REK obrazca smiselno upoštevajo pravila, kot sicer veljajo za izplačilo plače v dveh delih.

V poljih M se v obeh primerih poroča obdobje 1. 3. 2020 do 31. 3. 2020, pri čemer se na posamezni vrsti dohodka navede ustrezno število ur in znesek, glede na izbrano vrsto dohodka.

Kako se odda REK obrazec pri uveljavljanju tega ukrepa?

Delodajalec mora ob izplačilu nadomestila plače, najkasneje na dan izplačila predložiti REK-1 obrazec. Če je oddaja REK obrazcev prek sistema eDavki onemogočena, delodajalec odda REK-1 obrazec, ko je vzpostavljena oddaja prek sistema eDavki. Upravičeni delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo plače višje od povprečne plače, potem za razliko (znesek nad povprečno plačo) oddajo ločen REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer prispevke za socialno varnost od nadomestila plače, ki presega znesek 1.753,84 eur obračunajo in plačajo v celoti.

Na REK-1 obrazcu vrsta dohodka 1004 se ne izpolnjujejo podatki o morebitnih ostalih oprostitvah prispevkov, do katerih je upravičen delodajalec (npr. za invalide nad kvoto, starejše delavce, zaposlitve za nedoločen čas). Na zbirnem REK-1 se torej ne vpisujejo podatki v polja 115, 308, 309, 312, 313 in 314. Na individualnem REK obrazcu se ne izpolnjujejo polja A014, A017, A020, A021, A022.

Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije delodajalec vpiše v polje M01, nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile pa v polje M02. V poljih M se v obeh primerih poroča obdobje 1. 3. 2020 do 31. 3. 2020 in navede ustrezno število ur.

Kako se predloži REK obrazec, če v posameznem mesecu delavec del obdobja dela, del obdobja pa je na čakanju?

V takem primeru delodajalec predloži ločen REK-1 obrazec za izplačilo nadomestila za čakanje (vrsta dohodka 1004) in ločeno REK-1 obrazec za izplačilo plače (vrsta dohodka 1001 ali 1002).

Kako postopa upravičeni delodajalec, če ob izplačilu plače za obdobje marec ni upošteval oprostitve plačila prispevkov?

Upravičeni delodajalec lahko oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost od izplačanih nadomestil plač uveljavlja naknadno tako, da predloži popravek z zmanjšanjem predloženega REK-1 obrazca (vrsta dohodka 1001) in hkrati predloži REK-1 obrazec za vrsto dohodka 1004. Na REK-1 obrazcih tako ločeno poroča za del obdobja, ko do oprostitev ni bil upravičen in del obdobja, ko je bil upravičen do oprostitve plačila prispevkov. V poljih M se v obeh primerih vpiše obdobje celotnega meseca in ustrezno število ur.

Kako se obračunajo prispevki od nadomestila plače?

Prispevki za socialno varnost se obračunajo v skladu z veljavno zakonodajo. Tudi pri izplačilu nadomestila plače je treba upoštevati določbo četrtega odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2, ki določa obračun in plačilo prispevkov v primeru, ko izplačilo plače in nadomestila plače ne dosega zneska najnižje osnove za plačilo prispevkov (trenutno veljavna najnižja osnova za plačilo prispevkov znaša 1.017,23 eur). Oprostitev plačila prispevkov se upošteva tudi za prispevke, ki jih v tem primeru delodajalec obračuna od razlike do najnižje osnove za plačilo prispevkov.

Ali je uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov PIZ obvezno za upravičena podjetja?

Uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov PIZ po 33. členu ZIUZEOP je odločitev delodajalca, ki se lahko tej pravici tudi odpove. Odpoved pravici do oprostitve plačila prispevkov PIZ je smiselna predvsem v primerih, ko delodajalec že v naprej ve, da ne bo izpolnjeval pogojev za državno pomoč, kot izhaja iz 20.a člena ZIUZEOP (med drugimi pogoj, da skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 800.000 eur na posamezno podjetje) in bi moral te prispevke plačati naknadno.

Ob tem opozarjamo, da obveznost izplačila kriznega dodatka po drugem, tretjem in četrtem odstavku 33. člena ZIUZEOP za delodajalca obstaja tudi v primeru, če se bo odpovedal pravici do oprostitve plačila prispevkov za PIZ, saj zakon v tem primeru nikakor ne dopušča možnosti izbire. Krizni dodatek morajo skladno z drugim odstavkom 33. člena ZIUZEOP namreč izplačati vsi delodajalci iz prvega odstavka 33. člena ZIOUZEOP, pri čemer pa izplačilo ni odvisno od tega, ali se bodo delodajalcu oprostili prispevki za PIZ ali pa se bo tej pravici odrekel.

Od katerih dohodkov iz delovnega razmerja se prizna oprostitev plačila prispevkov?

Delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je določena v 33. členu ZIUZEOP, se nanaša na izplačila plač delavcem za obdobje od razglasitve epidemije, to je od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020.

Oprostitev plačila prispevkov za PIZ (tako prispevek zavarovanca kot tudi prispevek delodajalca ter prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem) velja za tiste delavce, ki v času uporabe interventnih ukrepov po ZIUZEOP niso na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela iz razloga višje sile po tem zakonu, pri tem pa ni pomembno ali delavec delo opravlja na sedežu podjetja, doma ali na drugi lokaciji.

Oprostitev plačila prispevkov za PIZ se prizna od izplačanih plač tudi npr. za čas, ko so zaposleni na dopustu ali na bolniški ter prejemajo nadomestilo plače v skladu z drugim in tretjim odstavkom 137. člena ZDR-1 ter vsa druga nadomestila za plačo, ki se izplačujejo na podlagi ZDR-1, razen za nadomestila, za katera že ta zakon določa oprostitev vseh prispevkov. Oprostitev plačila se nanaša na izplačane plače in nadomestila plač za delo v času epidemije, ne more pa jo delodajalec uveljavljati odbonitet in drugih dohodkov iz dela, ki niso del plače.

Oprostitev plačila prispevkov PIZ po tem zakonu delodajalec tudi ne more uveljavljati od nadomestila plače zaradi bolniškega staleža, ki ga dobi povrnjenega s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS). Bolj podrobno na spletnih straneh ZZZS.

ZZZS delodajalcu povrne izplačano nadomestilo plače za odsotnosti zaradi bolniškega staleža delavca:

od prvega dne odsotnosti (npr. zaradi nege, izolacije, spremstva,…);
od 31. delovnega dne odsotnosti dalje (v ostalih primerih);
od prvega dne odsotnosti od 11. 4. 2020 do predvidoma 31. 5. 2020 v skladu s 56. člena ZIUZEOP (zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni, poškodbe izven dela, poškodba po tretji osebi izven dela, poškodba pri delu, poklicne bolezni, ki ga je pred ZIUZEOP moral do 30. delovnega dne izplačati v svoje breme delodajalec).

Kako delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov, če ne more oddati REK obrazca?

Zaradi potrebne prilagoditve nekaterih REK obrazcev na podlagi interventne zakonodaje je bila onemogočena oddaja REK obrazca prek sistema eDavki. Upravičeni delodajalci, ki so v tem času izplačali plačo, so lahko kljub neoddaji REK-1 obrazca pri plačilu prispevkov upoštevali oprostitev. Do 30. 4. 2020 mora delodajalec oddati pravilen REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1002 – Plača za delo v času epidemije, na katerem bo prispevke PIZ samo obračunal (za obdobje 13.3. dalje) in REK-1 z vrsto dohodka 1001 (za obdobje do 13.3.2020).

Katere prispevke upravičeni delodajalci plačajo in za katere velja oprostitev?

Oprostitev plačila prispevkov se nanaša na izplačane plače za delo v obdobju epidemije, torej za marec (od 13.3. do 31.3.), april in maj 2020. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (delojemalca in delodajalca) so oproščeni plačila in jih delodajalec samo obračuna, ostale prispevke pa je treba plačati v celoti.

Kako delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov?

Delodajalec mora za izplačano plačo predložiti REK-1 obrazec. Upravičeni delodajalci so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje avtomatično in to oprostitev prikažejo na REK-1 obrazcu tako, da navedejo vrsto dohodka 1002. Za oprostitev plačila prispevkov PIZ ni treba oddati nobene vloge.

Kdo je upravičen do kriznega dodatka in kakšna je obdavčitev kriznega dodatka?

Zasebni delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela v času epidemije, torej za marec (za obdobje od 13.3. do 31.3.) april in maj 2020, in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 3x minimalne plače (3x 940,58 eur), izplačajo ob plači za posamezni mesec krizni dodatek v višini 200 eurov, oziroma sorazmerni del. Delavci katerih zadnja plača presega 3x minimalno plačo do kriznega dodatka niso upravičeni.

Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.

V kakšni višini se izplača krizni dodatek?

Upravičeni delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela v času epidemije (od 13.3. do 31.5. 2020), in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 3x minimalne plače (3x 940,58 eur), izplačajo ob plači za posamezni mesec krizni dodatek v višini 200 eurov, oziroma sorazmerni del.

Če zadnja izplačana mesečna plača delavca (oziroma sorazmerni znesek v primeru krajšega delovnega časa) presega trikratnik minimalne plače, delavec ni upravičen do kriznega dodatka, ki se ne všteva v davčno osnovo. (Primer: če je delavec zaposlen za polovični delovni čas, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača ni presegla polovice 3x minimalne plače.). Navedeno ne vpliva na odločitev delodajalca, da takšnemu delavcu izplača dodatek k plači ali nagrado v obliki drugega dohodka iz delovnega razmerja.

Če delavec ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Kaj vsebuje zadnja izplačana plača?

Upošteva se plača opredeljena v 126. členu Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 (osnovna plača + dodatek za delovno uspešnost + dodatki + plačilo za poslovno uspešnost, če je tako določeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi). Dodatki k plači so določeni v 127. in 128. členu ZDR-1.

Navedeno velja tako za delavce, ki delajo v Sloveniji, kot tudi za delavce, napotene na delo v tujino.

Kot zadnja izplačana plače se upošteva plača preteklega meseca; primer pri plači za april, izplačilo v mesecu maju bo delodajalec izplačal krizni dodatek, pri čemer bo upošteval zadnje izplačilo plače, torej plačo za marec izplačano v aprilu.

Kako se izračuna sorazmerni znesek kriznega dodatka?

Krizni dodatek v višini 200 eur se izplača, če delavec, ki je zaposlen pri upravičenem delodajalcu za polni delovni čas ves mesec dela in njegova zadnja izplačana plača ne presega zneska 3xMP. Pri izračunu se upoštevajo dnevi po delovnem koledarju delodajalca.

Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača.

Primer 1: po delovnem koledarju je od uvedbe epidemije dalje v marcu 2020 13 delovnih dni, od skupno 22 delovnih dni. Če delavec dela polni delovni čas v enakomerno razporejenem urniku znaša dovoljen krizni dodatek 118,18 eur (200/22*13). Če ima neenakomerno razporejen delovni čas, je krizni dodatek treba preračunati z upoštevanjem dejanskega števila opravljenih ur v primerjavi z mesečnim fondom ur.

Primer 2: v aprilu 2020 je po delovnem koledarju delodajalca 20 delovnih dni in 2 praznika, ki bi bila drugače delovna dneva. Delavec, ki dela vse dni v mesecu, odsoten pa je na praznični dan, ki bi bil sicer delovni dan (ponedeljek) je upravičen do kriznega dodatka v višini 200 eur.

Pod enakimi pogoji je delavec, ki je zaposlen za polovični delovni čas upravičen do kriznega dodatka, ki znaša 100 eur.

PRILOGA 2: FURS preglednica REK-1 z dne 13.5.2020



Opis primera izplačila dohodka	Izplačilo za mesec in datum izplačila (DI)	VD REK-1 in naziv dohodka	Višina izplačanega dohodka	Opombe
1. primer – izplačilo pri delodajalcu, ki ni upravičenec po 22. in 33. členu ZIUZEOP Izplačilo plače za zaposlene, ki v času epidemije COVID-19 delajo.	3.2020 *DI: 10.4.2020	1001: Plača in nadomestila plače	Plača in nadomestilo plače za polni delovni čas ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 eur). Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke. Znesek izplačila dohodka navzgor ni omejen.	Delodajalec predloži obračun na običajen način, brez posebnosti ukrepov po ZIUZEOP.
2. primer – delodajalec ni upravičenec po 22. in 33. členu ZIUZEOP Izplačilo plače za zaposlene - napotene delavce, ki v času epidemije COVID-19 delajo	4.2020 *DI: 11.5.2020	1091: Plača in nadomestila plače - delavci napoteni na delo v tujino	Plača in nadomestilo plače za polni delovni čas ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 eur). Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke. Znesek izplačila dohodka navzgor ni omejen.	Delodajalec predloži obračun na običajen način, brez posebnosti ukrepov po ZIUZEOP.
3. primer– delodajalec je upravičenec po 33. členu ZIUZEOP Izplačilo plače za vse zaposlene, ki v času epidemije COVID-19 delajo	3.2020 (od 1.3. - 12.3.2020) *DI: 10.4.2020	1001: Plača in nadomestila plače ali 1091: Plača in nadomestila plače - delavci napoteni na delo v tujino	Plača in nadomestilo plače za polni delovni čas ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 eur). Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke. Znesek izplačila dohodka navzgor ni omejen.	Delodajalec predloži dva obračuna: 1) za obdobje od 1.3.do 12.3.2020, obračun REK-1 z VD 1001 ali 1091 Izpolnjevanje M polj na iREK: Obdobje OD – DO_ vpišete datum od 1.3.2020 do 31.3.2020 oz. upoštevate podatke prijave in odjave iz zavarovanja na ZZZS. Število ur: poroča se število dejansko opravljenih ur (npr. če dela polni čas za obdobje od 1. -12.3.2020 vnese 72 ur).
	3.2020 (od 13.3. - 31.3.2020) *DI: 10.4.2020	1002: Plača za delo v času epidemije	Plača in nadomestilo plače za polni delovni čas ne sme biti nižji od minimalne plače (940,58 eur). Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke. Znesek izplačila dohodka navzgor ni omejen.	2) za obdobje od 13.3. do 31.3.2020, predloži ločen obračun (VD 1002), v katerem prispevke za PIZ (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (ostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil tudi prispevke PIZ plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. Izplačila plače delavcem napotenih na delo v tujino: na iREK v polje A062 vpiše znesek primerljive plače v Sloveniji. Izpolnjevanje M polj na iREK: Obdobje OD – DO_ vpišete datum od 1.3.2020 do 31.3.2020 oz. upoštevate podatke prijave in odjave iz zavarovanja na ZZZS. Število ur: poroča se število dejansko opravljenih ur (npr. če dela polni čas za obdobje od 13. -31.3.2020 vnese 104 ure).
	3.2020 (od 13.3. - 31.3.2020) *DI: 10.4.2020	1190: Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo	Mesečni krizni dodatek 200 evrov (oz. sorazmerni del), če zadnja izplačana plača za polni delovni čas ni presegla trikratnika minimalne plače (2.821,74 evra)	Izplača se zaposlenim, ki delajo, za dneve, ko so dejansko na delu. Zaposleni, ki čakajo na delo niso upravičeni do izplačila tega dodatka. Za mesec marec 2020 izplača sorazmerni del kriznega mesečnega dodatka za obdobje od 13.3. - 31.3.2020. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052, v polju A051 izberete vrsto dohodka 0000. Krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov
4. primer– delodajalec je upravičenec po 33. členu ZIUZEOP Vsi zaposleni delajo, nihče ni na čakanju (velja tudi, če so delavci napoteni na delo v tujino)	4.2020 *DI: 11.5.2020	1002: Plača za delo v času epidemije	Plača in nadomestilo plače za polni delovni čas ne sme biti nižji od minimalne plače (940,58 eur). Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke Znesek izplačila dohodka navzgor ni omejen.	Za izplačane plače predloži REK-1 z VD 1002, v katerem prispevke za PIZ (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (ostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. Izplačila plače delavcem napotenim na delo v tujino: na iREK v polje A062 vpiše znesek primerljive plače v Sloveniji. Izpolnjevanje M polj na iREK: Obdobje OD – DO_ vpišete datum od 1.4.2020 do 30.4.2020 oz. upoštevate podatke prijave in odjave iz zavarovanja na ZZZS. Število ur: poroča se število dejansko opravljenih ur (npr. če dela polni čas za obdobje od 1. -30.4.2020 vnese 176 ur).
	4.2020 *DI: 11.5.2020	1190: Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo	Mesečni krizni dodatek 200 evrov (oz. sorazmerni del), če zadnja izplačana plača za polni delovni čas ni presegla trikratnika minimalne plače (2.821,74 evra)	Izplača se zaposlenim, ki delajo,za dneve, ko so dejansko na delu. Zaposleni, ki so na čakanju na delo, niso upravičeni do izplačila kriznega dodatka. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052, v polju A051 izberete vrsto dohodka 0000 Krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov
5. primer- delodajalec je upravičenec po 22. in 33. členu ZIUZEOP Nekaj zaposlenih je na začasnem čakanju na delo, nekaj jih dela od doma, nekaj pa na delovnem mestu (velja tudi za napotene na delo v tujino).	3.2020 (od 1.3. - 12.3.2020) *DI: 15.4.2020	1001: Plača in nadomestila plače ali 1091: Plača in nadomestila plače - delavci napoteni na delo v tujino	Plača in nadomestilo plače za polni delovni čas ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 eur). Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke. Znesek izplačila dohodka navzgor ni omejen.	Izpolnjevanje M polj na iREK: Obdobje OD – DO_ vpišete datum od 1.3.2020 do 31.3.2020 oz. upoštevate podatke prijave in odjave iz zavarovanja na ZZZS. Število ur: poroča se število dejansko opravljenih ur (npr. če dela polni čas za obdobje od 1. -12.3.2020 vnese 72 ur).
	3.2020 (od 13.3. - 31.3.2020) *DI: 15.4.2020	1002: Plača za delo v času epidemije	Plača in nadomestilo plače za polni delovni čas ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 eur). Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke. Znesek izplačila dohodka navzgor ni omejen.	Za zaposlene, ki delajo na delovnem mestu ali od doma. Za izplačane plače po VD 1002, za katere velja ukrep, v katerem prispevke za PIZ (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (ostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. Izplačila plače delavcem napotenim na delo v tujino: na iREK v polje A062 vpiše znesek primerljive plače v Sloveniji. Izpolnjevanje M polj na iREK: Obdobje OD – DO_ vpišete datum od 1.3.2020 do 31.3.2020 oz. upoštevate podatke prijave in odjave iz zavarovanja na ZZZS. Število ur: poroča se število dejansko opravljenih ur (npr. če dela polni čas za obdobje od 13. -31.3.2020 vnese 104 ure).
	3.2020 (od 13.3. - 31.3.2020) *DI: 15.4.2020	1004: Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije	Nadomestilo plače za polni delovni čas ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 evrov). Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke. Oprostitev plačila prispevkov se prizna največ do višine PP za leto 2019 (1.753,84 evrov)	Za zaposlene, ki so na začasnem čakanju na delo. Oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost od nadomestila plače za obdobje od 13. marca do 31. maja 2020; mesečno se oprostitev prizna največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec (1.753,84 eur). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. Izplačila plače delavcem napotenim na delo v tujino: na iREK v polje A062 vpiše znesek primerljive plače v Sloveniji. Izpolnjevanje M polj na iREK: Obdobje OD – DO_ vpišete datum od 1.3.2020 do 31.3.2020 oz. upoštevate podatke prijave in odjave iz zavarovanja na ZZZS. Število ur: poroča se število dejansko opravljenih ur (npr. če dela polni čas za obdobje od 13. -31.3.2020 vnese 104 ure). M03-dela preko polnega delovnega časa v času, ko je delavec na čakanju, ni nadomestilo plače v skladu s 6. odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, ZDR-1), ker delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, to nadomestilo na obračunu davčnega odtegljaja (obrazec REK-1) sporoči v rubriki M02 (nadomestilo plače) nadomestilo plače v skladu s 138. členom ZDR-1, zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, to nadomestilo na obračunu davčnega odtegljaja (obrazec REK-1) sporoči v rubriki M01 (plača in nadomestilo plače). Če znesek nadomestila presega znesek PP za leto 2019, mora biti razlika v plači poročana na VD 1001 oz.1091, če gre za detaširane delavce, ker se za to razliko ne prizna pravica do oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost. --> primer: bruto plača 2.500,00 evrov; za izplačilo do 1.753,84 je treba podatke poročati na REK-1 z VD 1004, za razliko v višini 746,16 evra pa je treba podatke poročati na VD 1001 ali 1091. V tem primeru število v tem primeru na eni vrsti izplačila (npr 1001) vnesete število ur 96 in obdobje od 1.3.2020 do 31.3.2020, na drugi vrsti dohodka (1004) pa vnesete število ur 0 in obdobje od 1.3.2020 do 31.3.2020. Kako se izvede izračun za osebe s krajšo obliko zaposlitve? Upošteva se sorazmerje glede na število ur zavarovanja.
	3.2020 (od 13.3. - 31.3.2020) *DI: 15.4.2020	1190: Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo	Mesečni krizni dodatek 200 evrov (oz. sorazmerni del), če zadnja izplačana plača za polni delovni čas ni presegla trikratnika minimalne plače (2.821,74 evra)	Izplača se zaposlenim, ki delajo, za dneve, ko so dejansko na delu. Zaposleni, ki čakajo na delo, niso upravičeni do izplačila tega dodatka. Za mesec marec 2020 izplača sorazmerni del kriznega mesečnega dodatka. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052, v polju A051 izberete vrsto dohodka 0000. Krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov
6. primer- delodajalec je upravičenec po 22. in 33. členu ZIUZEOP Nekaj zaposlenih je na začasnem čakanju na delo, nekaj jih dela od doma, nekaj pa na delovnem mestu (velja tudi za napotene na delo v tujino)	4.2020 *DI: 11.5.2020	1002: Plača za delo v času epidemije	Plača in nadomestilo plače za polni delovni čas ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 eur). Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke. Znesek izplačila dohodka navzgor ni omejen.	Za zaposlene, ki delajo na delovnem mestu ali od doma. Za izplačane plače po VD 1002, za katere velja ukrep, v katerem prispevke za PIZ (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (ostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. Izplačila plače delavcem napotenih na delo v tujino: na iREK v polje A062 vpiše znesek primerljive plače v Sloveniji. Izpolnjevanje M polj na iREK: Obdobje OD – DO_ vpišete datum od 1.4.2020 do 30.4.2020 oz. upoštevate podatke prijave in odjave iz zavarovanja na ZZZS. Število ur: poroča se število dejansko opravljenih ur (npr, če dela polni čas za obdobje od 1. -30.4.2020 vnese 176 ur).
	4.2020 *DI: 11.5.2020	1004:Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije	Nadomestilo plače za polni delovni čas ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 evrov) in največ do višine PP za leto 2019 (1.753,84 evrov). Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke.	Za zaposlene, ki so na začasnem čakanju na delo. Oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020; Mesečno se oprostitev prizna največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec (1.753,84 eur). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. Izplačila plače delavcem napotenim na delo v tujino: na iREK v polje A062 vpiše znesek primerljive plače v Sloveniji. Izpolnjevanje M polj na iREK: Obdobje OD – DO_ vpišete datum od 1.4.2020 do 30.4.2020 oz. upoštevate podatke prijave in odjave iz zavarovanja na ZZZS. Število ur: poroča se število dejansko opravljenih ur (npr, če dela polni čas za obdobje od 1. -30.4.2020 vnese 176 ur). M03-dela preko polnega delovnega časa v času, ko je delavec na čakanju, ni nadomestilo plače v skladu s 6. odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, ZDR-1), ker delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, to nadomestilo na obračunu davčnega odtegljaja (obrazec REK-1) sporoči v rubriki M02 (nadomestilo plače) nadomestilo plače v skladu s 138. členom ZDR-1, zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, to nadomestilo na obračunu davčnega odtegljaja (obrazec REK-1) sporoči v rubriki M01 (plača in nadomestilo plače). Če znesek nadomestila presega znesek PP za leto 2019, mora biti razlika izplačana na VD 1001 oz. 1091, če gre za detaširane delavce, ker v teh primerih ni upravičen do oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost. --> primer: bruto plača 2500 evrov; za 1.753,84 je potrebno podatke poročati na REK-1 z VD 1004, za razliko 746,16 evra pa je potrebno podatke poročati na VD 1001 ali 1091. Ugodnosti delodajalca: oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost od nadomestila plače do višine PP za leto 2019.
	4.2020 *DI: 11.5.2020	1190: Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo	Mesečni krizni dodatek 200 evrov (oz. sorazmerni del), če zadnja izplačana plača za polni delovni čas ni presegla trikratnika minimalne plače (2.821,74 evra).	Izplača se zaposlenim, ki delajo, za dneve, ko dejansko delajo. Zaposleni, ki čakajo na delo niso upravičeni do izplačila tega dodatka. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052, v polju A051 izberete vrsto dohodka 0000. Krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov
7. primer - delodajalec je upravičenec 33. členu ZIUZEOP Izplačilo plače za delodajalce, ki imajo zaposlene delavce z zavarovalno podlago 001 in 002. Hkrati pa se je del zaposlenih med mesecem iz zavarovalne podlage 002 odjavilo in prijavilo z zavarovalo podlago 001. Npr. 5 oseb je za 3.2020 zavarovanih z zavarovalno podlago 001 (od 1. -31.3.2020); 3 osebe so za 3.2020 zavarovane z zavarovalno podlago 002 (od 1.-31.3.2020); 1 oseba je od 1.3.- 20.3.2020 zavarovana z zavarovalno podlago 002, od 21.-31.3.2020 dalje pa s podlago 001.	3.2020 (od 1.3. - 12.3.2020) *DI 17.4.2020	1001: Plača in nadomestila plače 1091: Plača in nadomestila plače - delavci napoteni na delo v tujino	Plača in nadomestilo plače za polni delovni čas ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 eur). Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke. Znesek izplačila dohodka navzgor ni omejen.	Izpolnjevanje M polj na iREK: Obdobje OD – DO_ vpišete datum od 1.3.2020 do 31.3.2020 oz. upoštevate podatke prijave in odjave iz zavarovanja na ZZZS. Število ur: poroča se število dejansko opravljenih ur (npr, če dela polni čas za obdobje od 1. -12.3.2020 vnese 72 ur). Za zavezance zavarovane z zavarovalno podlago 001 predloži REK-1 z vrsto dohodka 1001, za zavarovane s podlago 002 pa vrsto dohodka 1091.
	3.2020 (od 13.3. - 31.3.2020) *DI: 17.4.2020	1002: Plača za delo v času epidemije	Plača in nadomestilo plače za polni delovni čas ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 eur). Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke. Znesek izplačila dohodka navzgor ni omejen.	Za zaposlene, ki delajo na delovnem mestu ali od doma. Za izplačane plače po VD 1002, za katere velja ukrep, v katerem prispevke za PIZ (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (ostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. V tem primeru osnovo plače za zavarovane s podlago 001 vpiše v polje 101, osnovo za zavarovane s podlago 002 pa vpiše v polje 102 in 103 àna istem REK-1 obrazcu. Izplačila plače delavcem napotenih na delo v tujino: na iREK v polje A062 vpiše znesek primerljive plače v Sloveniji. Izpolnjevanje M polj na iREK: Obdobje OD – DO_ vpišete datum od 1.3.2020 do 31.3.2020 oz. upoštevate podatke prijave in odjave iz zavarovanja na ZZZS. Število ur: poroča se število dejansko opravljenih ur (npr. če dela polni čas za obdobje od 13. -31.3.2020 vnese 104 ure). Ker imamo tudi primer zavarovanega z zavarovalno podlago 001 in 002 v istem mesecu je potrebno v M polje za vsako obdobje zavarovanja poročati v svoji vrstici. Npr. Od 13.3.2020 do 20.3.2020 poroča podatke za ZP 002 in 48 ur, če je polno zavarovan. Od 21.3.2020 do 31.3.2020 poroča podatke v ločeni vrstici, in vnese število ur 35.
	3.2020 (od 13.3. - 31.3.2020) *DI: 17.4.2020	1190: Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo	Mesečni krizni dodatek 200 evrov (oz. sorazmerni del), če zadnja izplačana plača za polni delovni čas ni presegla trikratnika minimalne plače (2.821,74 evra)	Izplača se zaposlenim, ki delajo, za dneve, ko dejansko delajo. Zaposleni, ki čakajo na delo niso upravičeni do izplačila tega dodatka. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052, v polju A051 izberete vrsto dohodka 0000. Krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov
8. primer – delodajalec je upravičenec po 33. členu ZIUZEOP Izplačilo plače v primeru, ko delavec koristi bolniško odsotnost do 30 dni v času trajanja epidemije, in sicer od 13.3.2020 do 25.3.2020 (v breme delodajalca); ostalo obdobje dela.	3.2020 (od 1.3. do 12.3.2020) *DI 15.4.2020	1001: Plača in nadomestila plače ali 1091: Plača in nadomestila plače - delavci napoteni na delo v tujino	Plača in nadomestilo plače za polni delovni čas ne sme biti nižja od minimalne plače (940,58 eur). Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke. Znesek izplačila dohodka navzgor ni omejen.	Delodajalec predloži za obdobje od 1.3.do 12.3.2020, obračun REK-1 z VD 1001 ali 1091. Izpolnjevanje M polj na iREK: Obdobje OD – DO_ vpišete datum od 1.3.2020 do 31.3.2020 oz. upoštevate podatke prijave in odjave iz zavarovanja na ZZZS. Število ur: poroča se število dejansko opravljenih ur (npr. če dela polni čas za obdobje od 1. -12.3.2020 vnese 72 ur). Ugodnosti delodajalca: ni nobenih ugodnosti
	3.2020 (od 26.3. do 31.3.2020) *DI 15.4.2020	1002: Plača za delo v času epidemije	Plača in nadomestilo plače za polni delovni čas ne sme biti nižji od minimalne plače (940,58 eur).Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke. Znesek izplačila dohodka navzgor ni omejen.	Za zaposlene, ki delajo na delovnem mestu ali od doma. Za izplačane plače po VD 1002, za katere velja ukrep, v katerem prispevke za PIZ (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (ostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. Izplačila plače delavcem napotenih na delo v tujino: na iREK v polje A062 vpiše znesek primerljive plače v Sloveniji. Izpolnjevanje M polj na iREK: Obdobje OD – DO_ vpišete datum od 1.3.2020 do 31.3.2020 oz. upoštevate podatke prijave in odjave iz zavarovanja na ZZZS. Število ur: poroča se število dejansko opravljenih ur (npr, če dela polni čas za obdobje od 13. -31.3.2020 vnese 104 ure). Ali se od dopusta, bolniške do 30 dni (v času epidemije) lahko uveljavlja oprostitev plačila prispevkov za PIZ in za te dohodke oddamo REK 1002? Če koristi dopust ali bolniško odsotnost, ki ni v breme ZZZS, v času od 13.3. dalje, se podatki poročajo na VD 1002, prizna se oprostitev plačila prispevkov PIZ. V tem primeru je potrebno odsotnost z dela upoštevati pri izplačilu kriznega dodatka, kjer se upošteva samo dneve ko je zaposleni dejansko delal (odštejete dneve, ko koristi dopust ali bolniško odsotnost). Opomba: oprostitev lahko na VD 1002 koristi le do 10.4.2020, od 11.4.2020 dalje pa je potrebno bolniško odsotnost (v breme ZZZS) poročati na VD 1001.
	3.2020	1190: Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo	Mesečni krizni dodatek 200 evrov (oz. sorazmerni del), če zadnja izplačana plača za polni delovni čas ni presegla trikratnika minimalne plače (2.821,74 evra)	Izplača se zaposlenim, ki delajo, za dneve, ko dejansko delajo. Zaposleni, ki čakajo na delo niso upravičeni do izplačila tega dodatka. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052, v polju A051 izberete vrsto dohodka 0000. Pri izplačilu kriznega dodatka je potrebno upoštevati sorazmerni del izplačila (za čas bolniške odsotnosti mu krizni dodatek ne pripada). Krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
9. primer – delodajalec je upravičenec po 33. členu ZIUZEOP Izplačilo delodajalca, ki ima delavce, ki koristijo bolniško odsotnost do 30 dni v času trajanja epidemije, in sicer od 13.4.2020 do 24.4.2020 (v breme ZZZS).	4.2020 (za čas bolniške odsotnosti od 13.4. do 24.4.2020) *DI 15.5.2020	1001: Plača in nadomestila plače ali 1091: Plača in nadomestila plače - delavci napoteni na delo v tujino	Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke. Znesek izplačila dohodka navzgor ni omejen.	Delodajalec predloži za obdobje od 13.4.do 24.4.2020, obračun REK-1 z VD 1001 ali 1091. Izpolnjevanje M polj na iREK: Obdobje OD – DO_ vpišete datum od 1.4.2020 do 30.4.2020 oz. upoštevate podatke prijave in odjave iz zavarovanja na ZZZS. Število ur: poroča se število dejansko opravljenih ur v polje M02 (npr, če dela polni čas za obdobje od 14.4. -24.4.2020 vnese 72 ur). Ker pa delavec v času epidemije koristi bolniško odsotnost mora za to obdobje predložiti REK-1. Kako je z oprostitvijo plačila prispevkov PIZ za refundacije? Ali v primeru refundacije (od 14.4. - 24.4. 2020) oddamo REK 1001? DA, ker se oprostitev plačila prispevkov PIZ po 33. členu ZIUZEOP upošteva od plač in nadomestil plač, ki bremenijo delodajalca, ne pa od tistih nadomestil, ki se refundirajo.
	4.2020 (od 1.4. do 13.4.2020 in od 25.4. do 30.4.2020) *DI 15.5.2020	1002: Plača za delo v času epidemije	Plača in nadomestilo plače za polni delovni čas ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 eur). Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke. Znesek izplačila dohodka navzgor ni omejen.	Za zaposlene, ki delajo na delovnem mestu ali od doma. Za izplačane plače po VD 1002, za katere velja ukrep, v katerem prispevke za PIZ (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (ostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. Izplačila plače delavcem napotenim na delo v tujino: na iREK v polje A062 vpiše znesek primerljive plače v Sloveniji. Izpolnjevanje M polj na iREK: Obdobje OD – DO_ vpišete datum od 1.4.2020 do 30.4.2020 oz. upoštevate podatke prijave in odjave iz zavarovanja na ZZZS. Število ur: poroča se število dejansko opravljenih ur (npr. če dela polni čas za obdobje od 1.4. -13.4.2020 in od 25.4.-30.4.2020 vnese 88 ur).
	4.2020	1190: Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo	Mesečni krizni dodatek 200 evrov (oz. sorazmerni del), če zadnja izplačana plača za polni delovni čas ni presegla trikratnika minimalne plače (2.821,74 evra))	Izplača se zaposlenim, ki delajo, za dneve, ko so dejansko na delu. Zaposleni, ki čakajo na delo niso upravičeni do izplačila tega dodatka. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052, v polju A051 izberete vrsto dohodka 0000. Pri izplačilu kriznega dodatka je potrebno upoštevati sorazmerni del izplačila (za čas bolniške odsotnosti mu krizni dodatek ne pripada). Krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov

Plače v času veljavnosti interventnih zakonov

Kazalo