1.2.1.2 Pogoji za zadržanje pravice – vračanje sredstev

Humanitarnim in invalidskim organizacijam ni potrebno presojati prihodkovnega pogoja, ker se zanje smatra, da nimajo tržne dejavnosti oz. prodaje.

1. Vračanje celotne pomoči - prihodki 2020/2019

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, upravičenec naknadno vrne celotno pomoč[3].

V primeru, da delodajalci niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tisti delodajalci, katerih povprečni mesečni prihodki leta 2020 bodo za več kot 10 % nižji od povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2019.

V primeru, da delodajalci v letu 2019 niso poslovali bodo do ukrepa upravičeni, če bodo njihovi povprečni mesečni prihodki v letu 2020 za več kot 10 % nižji od povprečnih mesečnih dohodkov od začetka poslovanja do 12. marca 2020.

Pomoč se torej dodeljuje na podlagi ocene, vrača pa na podlagi dejanskih prihodkov 2020. Gre za prihodke, ugotovljene po računovodskih standardih. Prihodki se praviloma pripoznajo, ko je storitev ali dobava blaga opravljena, ne glede na plačilo. Prihodki, ki jih podjetja upoštevajo pri presoji kriterija so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, to je po ZGD-1, SRS in MSRP. Te prihodke upravičenci primeroma izkazujejo v obrazcu Podatki iz izkaza poslovnega izida, ki ga predlagajo AJPES, v postavki AOP 110 – A. Čisti prihodki od prodaje.

Primeri primerjave prihodkov[4]:

1. Neprekinjeno poslovanje v letu 2019 in 2020. Prihodke delimo s številom mesecem poslovanja in izračunamo indeks. V primeru je ta znašal 0,80 (3.333,33/4.166,67), kar pomeni, da so prihodki padli za 20 %. Podjetje izpolnjuje prihodkovni pogoj.

2. Podjetje je poslovalo del leta 2019 in del leta 2020. Za izračun potrebujemo število dni poslovanja v posameznem letu ter prihodke dosežene v tem obdobju. Izračunamo povprečne prihodke na dan (npr. 8.000,00 EUR/138 dni v letu 2019). Izračunane dnevne prihodke množimo s količnikom za preračun na mesečno raven (365 dni/12 mesecev v letu 2019). Primerjamo povprečne prihodke. V tem primeru je indeks znašal 0,97, kar pomeni, da so prihodki padli za 3,23 %. Podjetje prihodkovnega pogoja ne izpolnjuje.

3. Podjetje je poslovalo le v letu 2020. Za izračun potrebujemo število dni poslovanja do vključno 12.3.2020 in število dni poslovanja v celotnem letu 2020. Izračunamo povprečne prihodke na dan (npr. 5.000,00 EUR/40 dni do 12.3.2020). Izračunane dnevne prihodke množimo s količnikom za preračun na mesečno raven (366 dni/12 mesecev v letu 2020). Primerjamo povprečne prihodke. V tem primeru je indeks znašal 0,77, kar pomeni, da so prihodki padli za 23,29 %. Podjetje izpolnjuje prihodkovni pogoj.

Pomoč za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se dodeljuje v skladu s točko 3.10 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 2020/C 91 I/01[5], kjer so zapisane dodatne omejitve. Te so z ZIUPZEOP-A prenesene tudi v slovenski pravni red, zato v zvezi s tem so dodano naslednji pogoji:

• pomoč se ne sme odobriti podjetjem, ki so bila dne 31. decembra 2019 že podjetja v težavah;
• skupna pomoč za vse navedene ukrepe ne sme preseči 800.000 eurov na podjetje, ali 120.000 eurov na podjetje v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 eurov na podjetje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov;
• dvojno financiranje istih upravičenih stroškov ni dovoljeno.

Znesek 800.000 eur pomoči za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov[6] lahko presežejo velika podjetja (predpostavljamo, da gre za velikost po ZGD-1), če izpolnjujejo vse navedene pogoje:

• skupni znesek javnih sredstev za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov ne presega 80 % mesečne bruto plače posameznega zaposlenega,
• pomoč je namenjena le za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni zaradi prekinitve ali zmanjšanja poslovanja, ki je posledica izbruha COVID-19, in
• delovna razmerja zaposlenih, za katere je dodeljena pomoč, se morajo ohraniti v veljavi v celotnem obdobju prejemanja javnih sredstev.

Nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se dodeljuje v skladu s točko (b) drugega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije[7], po predhodni odobritvi ukrepa s strani Evropske komisije. Do pomoči nad predpisano vrednostjo 800.000,00 eur so upravičena podjetja, ki dokažejo, da je dejansko nastala škoda zaradi izbruha COVID-19 presegla skupni znesek nadomestil plače in oprostitve prispevkov. Pogoji in postopek bo podrobneje predpisan z metodologijo ocenjevanja škode, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev, ki jo bo pripravila vlada RS.

2. Vračanje celotne pomoči v 3 – kratnem znesku (31. člen ZIUZEOP-A)

Sankcija bo doletela delodajalce, ki v obdobju prejemanja povračila:

• delavcem ne izplačujejo neto nadomestila plače
• odredijo nadurno delo, ki ga lahko opravi delavec na začasnem čakanju
• ZRSZ predhodno ne obvestijo o delavcih, pozvanih na delo ter
• ZRSZ najkasneje na dan prenehanja ne obvestijo o prekinitvi odsotnosti iz razlogov višje sile.

3. Vračanje pomoči – likvidacijski postopek

Tudi delodajalci, ki bodo postopek likvidacije po ZGD začeli v obdobju prejemanja sredstev ali v obdobju po prejemanju sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, bodo morali vrniti celotno pomoč.