1.4.2 BOLNIŠKA DO 30 KOLEDARSKIH DNI (REFUNDACIJE od 11.4.2020 do 31.5.2020)

Uvodoma pojasnimo, da smo e-seminar refundacije boleznin prenovili in v gradivo vključili Covid 19 dodatek.

Na področju odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme delodajalca je ZIUZEOP v 56. členu določil, da nadomestilo plače od vključno 11.4. 2020 dalje do 31.5. 2020 v celoti krije ZZZS. Dan začetka zadržanost ni pomemben. Navedeno ne velja za neposredne in posredne proračunske uporabnike.

Gre za nadomestilo zaradi nezmožnosti za delo (bolezen, poškodba izven dela, poškodba po tretji osebi izven dela, poškodba pri delu, poklicna bolezen), ki ga je do uveljavitve ZIUZEOP moral do 30. delovnega dne izplačati delodajalec v svoje breme.

Nadomestilo plače izplača delodajalec. Izplačano nadomestilo dobi povrnjeno od ZZZS najkasneje v 60. dneh po predložitvi zahteve za povračilo. Zahtevo je potrebno vložiti v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje do 30. septembra 2020.

Za osebe v delovnem razmerju za prvih 30 delovnih dni višino nadomestilo plače določa ZDR-1. Od 31. delovnega dne dalje se nadomestilo plače tako za osebo v delovnem razmerju kot za samostojnega zavezanca obračuna skladno z ZZVZZ[13].

Velja izpostaviti, da je bolniški stalež primarni razlog odsotnosti z dela. To pomeni, da se zaposlenim, ki so na čakanju in npr. zbolijo, za čas bolezni čakanje prekine.

Obračun do vključno 30 koledarskega dne je drugačen od obračuna v breme ZZZS nad 30 koledarskih dni. V ta namen ima tudi zahtevek za refundacijo drugačno poimenovanje. Urna osnova za nadomestilo se za bolniško do 30 dni izračuna drugače kot za bolniško nad 30 koledarskih dni. Ker gre za interventen ukrep v sklopu pomoči države za premostitev posledic epidemije menimo, da se povračila iz naslova teh refundacij evidentirajo med prihodki s protipostavko ustreznih stroškov.

Pri obračunu za bolniško do 30 koledarskih dni se uporabi urna osnova za nadomestilo v breme delodajalca, izračunana na podlagi plače delavca iz obdobja, ki je določeno po ZDR-1 ali kolektivni pogodbi. ZDR-1 določa (enako kot velja za druge odsotnosti – letni dopust, čakanje na delo …):

• delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti
• če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti
• če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi.

Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Za posamezni razlog zadržanosti se upošteva % osnove, ki izhaja iz 137. člena ZDR-1:

Vir: ZZZS

Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela. Če je v času trajanja bolniške praznik, se ta dan obračuna 100 % nadomestilo plače. Bolniška se na dan praznika obračuna v primeru, da je z letnim koledarjem ta dan določen kot delovni dan pri delodajalcu. Za dan praznika bo delodajalec (ob izpolnjevanju pogojev iz ZIUZEOP) oproščen plačila prispevkov za PIZ (15,50 % in 8,85 %), za bolniško refundirano s strani ZZZS pa ne.

V zakonodaji nismo zasledili spodnjega limita za nadomestilo kot je to določeno v primeru čakanja na delo. Iz tega sklepamo, da je lahko izplačano nadomestilo v primeru bolniške lahko nižje od minimalne plače. Minimalna plača je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času. Pozorni pa moramo biti na osnovo za obračun prispevkov, ki morajo biti ne glede na »vrsto« odsotnosti obračunani najmanj od najnižje pokojninske osnove, t.j. 1.017,23 EUR.

Ker je določba ZIUZEOP v zvezi z refundacijo boleznin aktualna šele v aprilu smo primere pripravili za april. Podrobna navodila za refundiranje bolniških nadomestil so objavljena na naslovu: https://zavezanec.zzzs.si.

Primer 7: bolniška do 30 dni, april 2020

Delavec je na bolniški od 30.3. do 30.4. Razlog je bolezen (01). Osnova, izračunana iz trimesečnega povprečja, je 1.000,00 EUR. Nadomestilo za čas bolniške je 800,00 EUR (80 %). V aprilu sta bila 2 praznika. V tem primeru bomo predpostavili, da se pri delodajalcu na praznik ne dela, kar pomeni, da delavec na ta dan prejme 100 % nadomestilo plače, t.j. 1.000,00 EUR.

Izračunano nadomestilo plače (bolniška + praznik) je nižje od najnižje pokojninske osnove, zato bomo za namen obračuna prispevkov izračunali razliko. Ker je osnova za praznik višja od minimalne plače ne bomo obračunali razlike oz. » dodatka« do minimalne plače.

Predpostavimo, da gre za en obračun plače in ločene REK-1 obrazce. Izračun smo pripravili s pomočjo deležev. Iz navodil FURS za oddajo REK-1 ni jasno razbrati ali je potrebno v primeru »refundirane« bolniške oddati ločen REK-1 s šifro 1001 za obdobje 1.4.2020-10.4.2020 in 11.4.2020-30.4.2020. V primeru smo pripravili en REK-1 obrazec s šifro 1001. Pri tem smo pod bruto znesek vnesli 904,08 EUR oz. vsoto bolniške in pripadajoče razlike do najnižje osnove (817,31 EUR+199,92 EUR + 290,56 EUR + 71,07 EUR). Nadomestila plač, ki ne bremenijo pravnih oseb smo vnesli pod postavko 105, razliko do najnižje osnove v kumulativnem znesku (71,07 EUR + 106,61 EUR) pa v postavko 104. Na iREK smo za bolniško v breme delodajalca poročali na M01, za bolniško v breme ZZZS pa na M02.

Za praznik pa oddamo ločen REK-1 obrazec s šifro 1002. O olajšavi poročamo le v REK-1 s šifro 1001, akontacijo dohodnine pa v sorazmernem delu na obeh REK-1 obrazcih.

REK -1: bolniška 1.4.2020-30.4.2020

i REK:

Zahtevek za refundacijo

Vir: Pripomoček-COVID-19-dejanski obračun-2020-1.0

REK -1: 13.4. in 27.4.2020

i REK:

Opomba: znesek splošne olajšave je bil vpisan v REK-1 za bolniško.