Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 8.5.2018 13:34:23

Rekapitulacijsko poročilo - navodilo za izpolnjevanje

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednostprint Natisni

Rekapitulacijsko poročilo - navodilo za izpolnjevanje Rekapitulacijsko poročilo. V rekapitulacijskem poročilu davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, izkaže dobave blaga in storitev, ki jih v obdobju poročanja, to je koledarskem mesecu, opravi osebam, identificiranim za DDV v drugih državah članicah.

Vse o DDV preberite na portalu Racunovodja.com

Rekapitulacijsko poročilo mora davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, predložiti davčnemu organu do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.

 

1   OBVEZNOST POROČANJA O DOBAVAH BLAGA IN STORITEV ZNOTRAJ UNIJE

 

Pravna podlaga za poročanje in izpolnjevanje ter predložitev obrazca RP-O je v Zakonu o davku na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) in Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. To navodilo pojasnjuje, kako davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, izpolnjuje rekapitulacijsko poročilo na obrazcu RP-O, ko opravlja dobave blaga in storitev znotraj Unije osebam, identificiranim za DDV v drugih državah članicah Unije. Vrednosti se v obrazec RP-O vpisujejo v eurih, v razdelek B obrazca RP-O pa tudi v tolarjih (brez stotinov), ko se vpisujejo vrednosti o popravkih za obdobja do 1. 1. 2007.

 

V skladu z 90. členom ZDDV-1 mora davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, poročati davčnemu organu o vseh dobavah blaga in storitev, ki jih v obdobju poročanja opravi osebam, identificiranim za DDV v drugih državah članicah Unije. Dobave blaga in storitev znotraj Unije mora davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, izkazati v rekapitulacijskem poročilu za obdobje poročanja, to je za koledarski mesec. V rekapitulacijskem poročilu mora davčni zavezanec navesti tudi popravke podatkov za pretekla obdobja poročanja. Podatki o izvozu blaga iz Unije se v rekapitulacijsko poročilo ne vpisujejo. V rekapitulacijsko poročilo se ne vpisujejo podatki o vrednosti storitev, ki jih davčni zavezanec opravi na ozemlju zunaj Unije. V rekapitulacijsko poročilo se ne vpisujejo vrednosti prejetih predplačil za dobave blaga davčnim zavezancem v druge države članice.

 

Obrazec RP-O mora predložiti tudi davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, ki je identificiran za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, ker opravlja storitve, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici, pri čemer poleg podatkov o davčnem zavezancu iz davčnega registra izpolni še polja A1, A2, A6 in A16, če popravlja podatke za pretekla obdobja, pa še polja B0, B1, B2 in B6.

 

Če davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, imenuje davčnega zastopnika, mora obrazec RP-O predložiti davčni zastopnik. Davčni zastopnik v obrazcu RP-O navede svojo identifikacijsko številko za DDV in identifikacijsko številko za DDV zastopane osebe (če ta oseba ni identificirana za namene DDV v Sloveniji, navede identifikacijsko številko za DDV, pod katero je zastopana oseba identificirana za namene DDV v državi članici sedeža) ter izkaže podatke o dobavah blaga znotraj Unije, ki jih opravi ta oseba, za obdobje poročanja, za katero se izpolnjuje rekapitulacijsko poročilo, in podatke o popravkih za pretekla obdobja poročanja. Davčni zastopnik predloži obrazec RP-O za vsako zastopano osebo posebej.

 

Davčni zavezanec predloži rekapitulacijsko poročilo za koledarski mesec, v katerem je opravil transakcije znotraj Unije ali v katerem mora opraviti popravek za pretekla obdobja poročanja.

 

Davčni zavezanec predloži obrazec RP-O v elektronski obliki prek sistema eDavki. Obrazec mora predložiti davčnemu organu do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja (npr. za davčno obdobje januar 2011 ga predloži do 20. 2. 2011).

 

ZDDV-1 v 141. členu določa, da se z globo od 2.000 do 125.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če davčnemu organu ne predloži rekapitulacijskega poročila o dobavah blaga in storitev znotraj Unije oziroma ga ne predloži v predpisanem roku za predpisano obdobje oziroma ga ne predloži na predpisani način ali v rekapitulacijskem poročilu ne izkaže predpisanih podatkov.

  

2   DOBAVA BLAGA IN STORITEV V DRUGE DRŽAVE ČLANICE UNIJE

 

Dobava blaga znotraj Unije je dobava, ki jo opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, osebi, ki je identificirana za namene DDV v drugi državi članici Unije in je oproščena plačila DDV v Sloveniji pod pogojem, da blago odpošlje ali odpelje v drugo državo članico Unije prodajalec, ali oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za račun enega od njiju. Prodajalec blaga mora dokazati, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV v državi članici odhoda blaga, na primer s tovornim listom ali drugim ustreznim dokumentom.

 

Dobava storitev znotraj Unije je dobava, ki jo opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, je pa identificirana za namene DDV v drugi državi članici Unije in niso storitve, ki bi bile oproščene plačila DDV v državi članici, v kateri je transakcija obdavčljiva, in za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES[1].

 

Tako mora davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, davčnemu organu v rekapitulacijskem poročilu poročati o:

  • pridobiteljih blaga, identificiranih za namene DDV, katerim je dobavil blago pod pogoji iz in 4. točke 46. člena ZDDV-1;
  • osebah, identificiranih za namene DDV, katerim je dobavil blago, ki mu je bilo dobavljeno na način pridobitve blaga znotraj Unije v skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZDDV-1;
  • davčnih zavezancih in pravnih osebah, ki niso davčni zavezanci, so pa identificirane za namene DDV, katerim je opravil storitve, ki niso storitve, ki bi bile oproščene plačila DDV v državi članici, v kateri je transakcija obdavčljiva, in za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES;
  • davčnih zavezancih in pravnih osebah, ki niso davčni zavezanci, so pa identificirane za namene DDV, katerim bo opravil storitve, za katere je bilo prejeto predplačilo, ki niso storitve, ki bi bile oproščene plačila DDV v državi članici, v kateri je transakcija obdavčljiva. Za te storitve je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES.

 

V rekapitulacijsko poročilo se vpisujejo tudi tako imenovani tristranski posli. Tristranski posli so verižni posli, v katerih sodelujejo tri osebe, identificirane za namene DDV, vsaka v svoji državi članici Unije (npr. Italiji, Sloveniji, Avstriji). Dobavitelj blaga, identificiran za namene DDV v prvi državi članici Unije (npr. Italiji), izda račun za dobavo blaga znotraj Unije pridobitelju blaga, identificiranemu za namene DDV v drugi državi članici Unije (npr. Sloveniji), za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje prejemniku blaga, identificiranemu za namene DDV v tretji državi članici Unije (npr. Avstriji). Kot tristranska dobava blaga v navedeni verigi se šteje le dobava, ki jo opravi drugi (v našem primeru Slovenija) v verigi, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, tretjemu v verigi (v našem primeru Avstrija).

 

V rekapitulacijsko poročilo se ločeno vpisuje vrednost dobav blaga po carinskih postopkih 42 in 63 (davčna osnova se določi na podlagi 36. člena ZDDV-1 in ne na podlagi 38. člena ZDDV-1). V obeh primerih je blago sproščeno v prosti promet na ozemlju Slovenije, DDV pa se na podlagi oprostitve, ki jo določa 1. in 4. točka 46. člena ZDDV-1, obračuna v drugi državi članici Unije (državi članici pridobitve blaga).

 

 3   IZPOLNJEVANJE OBRAZCA RP-O

 

V obrazec RP-O se vpišejo:

  1. podatki o dobavah blaga in storitev ter tristranskih dobavah blaga znotraj Unije:

polje A1: koda države, v kateri je prejemnik blaga ali prejemnik storitev identificiran za namene DDV; pri tristranskem poslu pa koda države, v kateri je prejemnik ali pridobitelj blaga identificiran za DDV;

polje A2: identifikacijska številka za DDV prejemnika blaga ali prejemnika storitev; v tristranskem poslu pa identifikacijska številka za DDV prejemnika ali pridobitelja blaga; brez kode države;

polje A3: skupna vrednost dobav blaga znotraj Unije v eurih po posameznem prejemniku blaga v obdobju poročanja; v tristranskem poslu pa skupna vrednost dobav blaga znotraj Unije v eurih po posameznem pridobitelju blaga (izpolni prvi v verigi) v obdobju poročanja; v to polje se tako vpiše vrednost oproščene dobave blaga znotraj Unije, če je opravljena kupcu, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici (1. in 4. točka 46. člena ZDDV-1), in pri tristranskih poslih vrednost oproščene dobave blaga znotraj Unije iz listine, ki jo davčni zavezanec – dobavitelj blaga v tristranskem poslu izda davčnemu zavezancu – pridobitelju v tristranskem poslu;

polje A4: skupna vrednost dobav blaga znotraj Unije v eurih po posameznem prejemniku blaga po carinskih postopkih 42 in 63 v obdobju poročanja; v to polje se vpišejo oproščene dobave v drugo državo članico, ki so opravljene po tem, ko je blago uvoženo iz tretje države ali tretjega ozemlja in oproščeno plačila DDV;

polje A5: skupna vrednost tristranskih dobav blaga znotraj Unije v eurih po posameznem prejemniku blaga v tristranskem poslu (izpolni drugi v verigi) v obdobju poročanja; v to polje se tako vpiše vrednost tristranske dobave blaga znotraj Unije iz listine, ki jo davčni zavezanec – pridobitelj blaga v tristranskem poslu iz Slovenije izda davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tristranskem poslu;

polje A6: skupna vrednost opravljenih storitev znotraj Unije in vrednost prejetih predplačil v zvezi s storitvami, ki bodo opravljene v drugih državah članicah in za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, v eurih po posameznem prejemniku storitve v obdobju poročanja;

polje A13: seštevek skupnih vrednosti dobav blaga znotraj Unije v eurih, ki je enak seštevku vrednosti dobav blaga iz stolpca A3 rekapitulacijskega poročila;

polje A14: seštevek skupnih vrednosti dobav blaga znotraj Unije v eurih po carinskih postopkih 42 in 63, ki je enak seštevku vrednosti dobav blaga iz stolpca A4 rekapitulacijskega poročila;

polje A15: seštevek skupnih vrednosti tristranskih dobav blaga znotraj Unije v eurih, ki je enak seštevku vrednosti tristranskih dobav blaga iz stolpca A5 rekapitulacijskega poročila;

polje A16: seštevek skupnih vrednosti opravljenih storitev znotraj Unije in vrednosti prejetih predplačil v zvezi s storitvami, ki bodo opravljene v drugih državah članicah in za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, v eurih, ki je enak seštevku vrednosti opravljenih storitev iz stolpca A6 rekapitulacijskega poročila.

  

  1. popravki podatkov za pretekla obdobja poročanja

Popravki podatkov za pretekla obdobja poročanja se izpolnjujejo v poljih od B0 do B6, in sicer:

  1. če je vrednost dobave iz preteklega obdobja poročanja (polje A3, A4, A5 ali A6 rekapitulacijskega poročila) napačna, ker dobave sploh ni bilo, se namesto te napačne vrednosti v polje B3, B4, B5 ali B6 zapiše vrednost nič ( 0 );
  2. če se vrednost dobave iz preteklega obdobja poročanja (polje A3, A4, A5 ali A6 rekapitulacijskega poročila) popravlja (npr. pravilna vrednost dobave je 120 in ne 100, kakor je bilo izkazano), identifikacijska številka za DDV pa se ne spremeni, se napačna vrednost popravi tako, da se v polje B3, B4, B5 ali B6 zapiše skupna nova (pravilna) vrednost dobave (torej 120);
  3. pri popravku kode države in identifikacijske številke za DDV prejemnika ali pridobitelja je treba vključiti tudi predhodna zapisa, navedena pod 1 in 2, čeprav se vrednosti ne spremenijo; tako se najprej vpiše napačni zapis kode države oziroma identifikacijske številke, v polje B3, B4, B5 ali B6 pa se zapiše vrednost nič ( 0 ), hkrati pa se v naslednjo vrstico vnese zapis s pravilnimi podatki;
  • polje B0: obdobje poročanja, na katero se nanaša popravek, pri čemer se navedeta leto in koledarski mesec, na katerega se popravek nanaša; če se popravki podatkov nanašajo na obdobja poročanja pred 1. 1. 2010, se navedeta leto in koledarsko trimesečje, na katero se popravek nanaša;
  • polje B1: koda države, v kateri je prejemnik blaga ali prejemnik storitev identificiran za namene DDV; v tristranskem poslu pa koda države, v kateri je prejemnik ali pridobitelj blaga identificiran za namene DDV;
  • polje B2: identifikacijska številka za DDV prejemnika blaga ali prejemnika storitev, brez kode države; v tristranskem poslu pa identifikacijska številka za DDV prejemnika ali pridobitelja blaga, brez kode države;
  • polje B3: vrednost nič ( 0 ) ali nova (skupna) vrednost dobav blaga znotraj Unije v eurih po posameznem prejemniku blaga; v tristranskem poslu pa vrednost nič ( 0 ) ali nova skupna vrednost dobav blaga znotraj Unije v eurih po posameznem pridobitelju v obdobju poročanja; vrednosti za obdobja poročanja do 1. 1. 2007 se vpisujejo v tolarjih (brez stotinov);
  • polje B4: vrednost nič ( 0 ) ali nova (skupna) vrednost dobav blaga znotraj Unije v eurih po posameznem prejemniku blaga po carinskih postopkih 42 in 63;
  • polje B5: vrednost nič ( 0 ) ali nova (skupna) vrednost tristranskih dobav blaga znotraj Unije v eurih po posameznem prejemniku blaga v tristranskem poslu; vrednosti za obdobja poročanja do 1. 1. 2007 se vpisujejo v tolarjih (brez stotinov);
  • polje B6: vrednost nič ( 0 ) ali nova (skupna) vrednost opravljenih storitev znotraj Unije in vrednost prejetih predplačil v zvezi s storitvami, ki so bile ali bodo opravljene v drugih državah članicah in za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, v eurih po posameznem prejemniku storitve.

 4   PRIMERJAVA PODATKOV MED REKAPITULACIJSKIM POROČILOM IN OBRAČUNOM DDV

 

Pri davčnem zavezancu, identificiranem za namene DDV v Sloveniji, ki opravlja dobave blaga in storitev znotraj Unije, ki niso tristranske dobave blaga, mora biti za isto obdobje seštevek vrednosti iz polj A13, A14 in A16 obrazca RP-O enak vrednosti iz polja 12 obračuna DDV.

 

Če je oseba, ki v tristranskem poslu nastopa kot druga v verigi, identificirana za namene DDV v Sloveniji, mora vrednost pridobitev blaga od prvega v verigi navesti v polje 33 obračuna DDV, nadaljnjo prodajo, to je oproščeno (tristransko) dobavo v tretjo državo članico Unije, pa v polje 12 obračuna DDV.

 

Če je davčni zavezanec v rekapitulacijskem poročilu evidentiral dobave blaga in storitev ter tristranske dobave blaga znotraj Unije (drugi v verigi), mora biti za isto obdobje seštevek vrednosti iz polj A13, A14, A15 in A16 približno enak (odstopanja so mogoča do ± 5 % zaradi tečajnih razlik pri preračunavanju tuje valute v eure) vrednosti oziroma seštevku vrednosti iz polja 12 obračuna DDV.

  

5   IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA ZA DDV

 

Identifikacijska številka za DDV je sestavljena iz kode države z dvema črkama, ki ji sledi do dvanajst znakov. Veljavni znaki so številke od 0–9 in črke od A–Z.

 

Pomembno je, da se prodajalec oziroma dobavitelj blaga in storitev prepriča o tem, ali je identifikacijska številka za DDV, na katero se sklicuje kupec oziroma prejemnik/pridobitelj blaga ali prejemnik storitev, veljavna. Preveritev, ali je neka številka veljavna ali ne, se lahko opravi:

 

  1. prek sistema eDavki: davčni zavezanci z veljavnim digitalnim potrdilom lahko sami preverjajo veljavnost identifikacijske številke za DDV svojih kupcev ter pravilnost naziva in naslova svojih kupcev (naziv in naslov ni mogoče preveriti za Nemčijo in Španijo);

 

  1. na spletni strani Evropske komisije (naziv in naslov ni mogoče preveriti za Nemčijo in Španijo)

(http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/vat/traders/vat_number/index_en.htm#disclaimer);

 

  1. na FURS-u, Generalnem finančnem uradu, v Oddelku za mednarodno izmenjavo informacij (CLO) po telefonu: (01) 478 27 91 in na e-naslovu: durs@gov.si (samo za Nemčijo in Španijo, za vse ostale države članice se preveritev vseh podatkov lahko napravi na naslovih, navedenih pod 1. in 2. točko).

 

Če identifikacijska številka za DDV, na katero se kupec sklicuje, ni veljavna, se mora prodajalec povezati s kupcem in ga prositi za obrazložitev.

 

Če kupec ne navede veljavne identifikacijske številke za DDV, niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV, zato se dobava blaga obravnava in obdavči kot domača dobava (dobava blaga, opravljena na ozemlju Slovenije) ter se ne vpisuje v rekapitulacijsko poročilo.

 

Če prejemnik storitve ne navede veljavne identifikacijske številke oziroma izvajalca ne seznani, da je zanjo zaprosil, in izvajalec ne pridobi katero koli drugo dokazilo, iz katerega se lahko razbere, da je kupec davčni zavezanec, niso izpolnjeni pogoji za uporabo splošnega pravila za določitev kraja opravljanja storitev po sedežu prejemnika storitve. To pomeni, da se opravljena storitev obravnava in obdavči kot domača dobava (storitev, opravljena na ozemlju Slovenije) oziroma se obdavči po sedežu izvajalca storitve in se ne vpisuje v rekapitulacijsko poročilo. Če izvajalec storitve še ne razpolaga z identifikacijsko številko prejemnika, poroča o opravljeni dobavi, ko prejme identifikacijsko številko za DDV prejemnika storitve, in sicer to dobavo vključi v sklop B.

 

 6   VALUTNA PRETVORBA

 

Za preračun tuje valute v domačo je treba upoštevati peti odstavek 39. člena ZDDV-1, ki določa, da se za preračun vrednosti, ki je podlaga za določitev davčne osnove in je določena v tuji valuti, upošteva referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki velja na dan nastanka davčne obveznosti in ga objavlja Banka Slovenije.

 

[1] Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1), nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2010/66/EU z dne 14. oktobra  2010 o spremembi  Direktive 2008/9/ES o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL L št. 275 z dne 20.10.2010, str.1).

Vse o DDV preberite na portalu Racunovodja.com

Ključne besede:
DDV
davek na dodano vrednost
rekapitulacijsko poročilo
kvartalno poročilo

Zadnji članki iz rubrike:

9.7.2018 16:17:22:
Pojasnilo FURS: Prehranska dopolnila in stopnja DDV – dodatno pojasnilo

7.6.2018 12:06:05:
Prehranska dopolnila in stopnja DDV

19.4.2018 15:13:23:
Splošno o davku na dodano vrednost

19.4.2018 15:04:40:
Spremembe zakonodaje na področju DDV

19.4.2018 14:35:55:
Davek na dodano vrednost - računi

Najnovejši članki:

16.7.2018 15:16:36:
31. julija 2018 se izteče rok za vložitev dohodninske napovedi

13.7.2018 13:18:33:
Izplačilo letnega dodatka za leto 2018 bo 31. julija

11.7.2018 15:38:24:
Nadzor na javnih prireditvah - FURS spremlja pravilnost izdajanja in potrjevanja računov ter ustreznost podlag za delo

12.7.2018 14:46:16:
Popust pri naročilu priljubljenih paketov in gradiv

9.7.2018 13:58:41:
Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2017 – 2. tranša

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT