Racunovodja.com - Portal z računovodskimi in davčnimi informacijami

Vpisano: 29.1.2020 10:38:22

Rekapitulacijsko poročilo - navodilo za izpolnjevanje

Rekapitulacijsko poročilo. V rekapitulacijskem poročilu davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, izkaže dobave blaga in storitev, ki jih v obdobju poročanja, to je koledarskem mesecu, opravi osebam, identificiranim za DDV v drugih državah članicah.

Obrazec: Priloga X obrazec RP-O - Uradni list 77/2019

NAVODILO ZA IZPOLNITEV REKAPITULACIJSKEGA POROČILA

Več o DDV lahko preberete v e-gradivih na portalu Racunovodja.com

1 OBVEZNOST POROČANJA O DOBAVAH BLAGA IN STORITEV ZNOTRAJ UNIJE IN PRENOSU BLAGA V DRUGO DRŽAVO ČLANICO V OKVIRU UREDITVE ZA SKLADIŠČENJE NA ODPOKLIC

Pravna podlaga za poročanje in izpolnjevanje ter predložitev obrazca RP-O je v Zakonu o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1) in Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. To navodilo pojasnjuje, kako davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, izpolnjuje rekapitulacijsko poročilo na obrazcu RP-O, ko opravlja dobave blaga in storitev znotraj Unije osebam, identificiranim za DDV v drugih državah članicah Unije. Vrednosti se v obrazec RP-O vpisujejo v eurih, v razdelek B obrazca RP-O pa tudi v tolarjih (brez stotinov), ko se vpisujejo vrednosti o popravkih za obdobja do 1. 1. 2007.

V skladu z 90. členom ZDDV -1 mora davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, poročati davčnemu organu o vseh dobavah blaga in storitev, ki jih v obdobju poročanja opravi osebam, identificiranim za DDV v drugih državah članicah Unije. Dobave blaga in storitev znotraj Unije mora davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, izkazati v rekapitulacijskem poročilu za obdobje poročanja, to je za koledarski mesec. V rekapitulacijskem poročilu mora davčni zavezanec navesti tudi popravke podatkov za pretekla obdobja poročanja. Podatki o izvozu blaga iz Unije se v rekapitulacijsko poročilo ne vpisujejo. V rekapitulacijsko poročilo se ne vpisujejo podatki o vrednosti storitev, ki jih davčni zavezanec opravi na ozemlju zunaj Unije. V rekapitulacijsko poročilo se ne vpisujejo vrednosti prejetih predplačil za dobave blaga davčnim zavezancem v druge države članice.

Obrazec RP-O mora predložiti tudi davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, ki je identificiran za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, ker opravlja storitve, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici, pri čemer poleg podatkov o davčnem zavezancu iz davčnega registra izpolni še polja A1, A2, A6 in A16, če popravlja podatke za pretekla obdobja pa še polja B0, B1, B2 in B6.

Obrazec RP-O mora predložiti tudi davčni zavezanec – dobavitelj blaga, ki v skladu z 9.a členom ZDDV-1 opravi prenos blaga iz Slovenije v drugo državo članico v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic, pri čemer poleg podatkov o davčnem zavezancu iz davčnega registra izpolni še polja C0 in C1. V primeru vračila blaga v okviru dvanajstmesečnega obdobja davčni zavezanec izpolni polja D0 in D1 D2, v primeru zamenjave prejemnika blaga v okviru dvanajstmesečnega obdobja pa polja E0, E1, E2 in E3. V primeru popravkov podatkov v zvezi s prenosom in vračilom blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic davčni zavezanec izpolni polja F0 do F6, odvisno od vrste popravka. V primeru popravkov podatkov v zvezi zamenjavo prejemnika blaga v okviru dvanajstmesečnega obdobja pa izpolni polja od G0 do G6. Ko pride do prenosa pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik na davčnega zavezanca – prejemnika blaga, se šteje, da davčni zavezanec – dobavitelj blaga v Sloveniji opravi oproščeno dobavo blaga v skladu s 1. točko 46. člena ZDDV- 1. To pomeni, da je treba v davčnem obdobju, v katerem je prišlo do prenosa pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik na prejemnika blaga, izpolniti še polja A1, A2, A7 in A17, če popravlja podatke za pretekla obdobja pa še polja B0, B1, B2 in B7.

Če davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, imenuje davčnega zastopnika, mora obrazec RP -O predložiti davčni zastopnik. Davčni zastopnik v obrazcu RP -O navede svojo identifikacijsko številko za DDV in identifikacijsko številko za DDV zastopane osebe (če ta oseba ni identificirana za namene DDV v Sloveniji, navede identifikacijsko številko za DDV, pod katero je zastopana oseba identificirana za namene DDV v državi članici sedeža) ter izkaže podatke o dobavah blaga znotraj Unije, ki jih opravi ta oseba, za obdobje poročanja, za katero se izpolnjuje rekapitulacijsko poročilo, in podatke o popravkih za pretekla obdobja poročanja. Davčni zastopnik predloži obrazec RP-O za vsako zastopano osebo posebej.

Davčni zavezanec predloži rekapitulacijsko poročilo za koledarski mesec, v katerem je opravil transakcije znotraj Unije in/ali prenos blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic ali v katerem mora izvršiti popravek za pretekla obdobja poročanja.

Davčni zavezanec predloži obrazec RP- O v elektronski obliki prek sistema eDavki. Obrazec mora predložiti davčnemu organu do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja (npr. za davčno obdobje tekočega leta ga predloži do 20. februarja tekočega leta).

ZDDV-1 v 141. členu določa, da se z globo od 3.000 do 50.000 eurov kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 4.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 10.000 do 125.000 eurov, če ne predloži davčnemu organu rekapitulacijskega poročila o dobavah blaga in storitev znotraj Unije ter prenosu blaga znotraj Unije v skladiščenje na odpoklic v predpisanem roku ali ga ne predloži na predpisan način ali v rekapitulacijskem poročilu navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke ali podatke, ki so v nasprotju s tem zakonom.

2 DOBAVA BLAGA IN STORITEV V DRUGE DRŽAVE ČLANICE UNIJE IN PRENOS BLAGA V DRUGO DRŽAVO ČLANICO V OKVIRU UREDITVE ZA SKLADIŠČENJE NA ODPOKLIC

Dobava blaga znotraj Unije je dobava, ki jo opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, osebi, ki je identificirana za namene DDV v drugi državi članici Unije in je oproščena plačila DDV v Sloveniji pod pogojem, da blago odpošlje ali odpelje v drugo državo članico Unije prodajalec, ali oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za račun enega od njiju. Prodajalec blaga mora dokazati, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV v državi članici odhoda blaga, na primer s tovorni m listom CMR, skupaj z nenasprotujočim si dokazilom kot na primer zavarovalna polica v zvezi z odpošiljanjem ali prevozom blaga ali bančni dokumenti, ki dokazujejo plačilo odpošiljanja ali prevoza blaga, ali uradni dokumenti, ki jih izda javni organ, kot je notar, in ki potrjujejo prihod blaga v namembno državo članico , ali potrdilo, ki ga izda imetnik skladišča v namembni državi članici in ki potrjuje skladiščenje blaga v tej državi članici.

Prenos blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic je prenos, ki ga opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, davčnemu zavezancu – prejemniku blaga, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici Unije

Dobava storitev znotraj Unije je dobava, ki jo opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, je pa identificirana za namene DDV v drugi državi članici Unije in niso storitve, ki bi bile oproščene plačila DDV v državi članici, v kateri je transakcija obdavčljiva, in za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES3.

Tako mora davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, davčnemu organu v rekapitulacijskem poročilu poročati o:
- pridobiteljih blaga, identificiranih za namene DDV, katerim je dobavil blago pod pogoji iz 1. in 4. točke 46. člena ZDDV-1;
- davčnih zavezancih – prejemnikih blaga, identificiranih za namene DDV, katerim je opravil prenos blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic;

- davčnih zavezancih – prejemnikih blaga, identificiranih za namene DDV, katerim je dobavil blago, ki je bilo skladiščeno na odpoklic;
- osebah, identificiranih za namene DDV, katerim je dobavil blago, ki mu je bilo dobavljeno na način pridobitve blaga znotraj Unije v skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZDDV-1;
- davčnih zavezancih in pravnih osebah, ki niso davčni zavezanci, so pa identificirane za namene DDV, katerim je opravil storitve, ki niso storitve, ki bi bile oproščene plačila DDV v državi članici, v kateri je transakcija obdavčljiva, in za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES;
- davčnih zavezancih in pravnih osebah, ki niso davčni zavezanci, so pa identificirane za namene DDV, katerim bo opravil storitve, za katere je bilo prejeto predplačilo, ki niso storitve, ki bi bile oproščene plačila DDV v državi članici, v kateri je transakcija obdavčljiva

Za te storitve je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES.

V rekapitulacijsko poročilo se vpisujejo tudi tako imenovani tristranski posli. Tristranski posli so verižni posli, v katerih sodelujejo tri osebe, identificirane za namene DDV, vsaka v svoji državi članici Unije (npr. Italija, Slovenija, Avstrija). Dobavitelj blaga, identificiran za namene DDV v prvi državi članici Unije (npr. Italija), izda račun za dobavo blaga znotraj Unije pridobitelju blaga, identificiranemu za namene DDV v drugi državi članici Unije (npr. Slovenija), za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje prejemniku blaga, identificiranemu za namene DDV v tretji državi članici Unije (npr. Avstrija). Kot tristranska dobava blaga v navedeni verigi se šteje le dobava, ki jo opravi drugi (v našem primeru Slovenija) v verigi, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, tretjemu v verigi (v našem primeru Avstrija).

V rekapitulacijsko poročilo se ločeno vpisuje vrednost dobav blaga po carinskih postopkih 42 in 63 (davčna osnova se določi na podlagi 36. člena ZDDV -1 in ne na podlagi 38. člena ZDDV-1). V obeh primerih je blago sproščeno v prost promet na ozemlju Slovenije, DDV pa se na podlagi oprostitve, kot jo določa 1. in 4. točka 46. člena ZDDV-1, obračuna v drugi državi članici Unije (državi članici pridobitve blaga).

3 IZPOLNJEVANJE OBRAZCA RP-O

V obrazec RP-O se vpišejo:
A. podatki o dobavah blaga in storitev ter tristranskih dobavah blaga znotraj Unije:

- polje A1: koda države, v kateri je prejemnik blaga ali prejemnik blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic ali prejemnik storitev identificiran za namene DDV; pri tristranskem poslu pa koda države, v kateri je prejemnik ali pridobitelj blaga identificiran za DDV;

- polje A2: identifikacijska številka za namene DDV prejemnika blaga ali prejemnika blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic ali prejemnika storitev; v tristranskem poslu pa identifikacijska številka za namene DDV prejemnika ali pridobitelja blaga; brez kode države;
- polje A3: skupna vrednost dobav blaga znotraj Unije v eurih po posameznem prejemniku blaga v obdobju poročanja; v tristranskem poslu pa skupna vrednost dobav blaga znotraj Unije v eurih po posameznem pridobitelju blaga (izpolni prvi v verigi) v obdobju poročanja; v to polje se tako vpiše vrednost oproščene dobave blaga znotraj Unije, če je opravljena kupcu, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici (1. in 4. točka 46. člena ZDDV-1) in pri tristranskih poslih vrednost oproščene dobave blaga znotraj Unije z listine, ki jo davčni zavezanec – dobavitelj blaga v tristranskem poslu izda davčnemu zavezancu – pridobitelju v tristranskem poslu;

- polje A4: skupna vrednost dobav blaga znotraj Unije v eurih po posameznem prejemniku blaga po carinskih postopkih 42 in 63 v obdobju poročanja; v to polje se vpišejo oproščene dobave v drugo državo članico, ki so opravljene po tem, ko je blago uvoženo iz tretje države ali tretjega ozemlja in oproščeno plačila DDV;

- polje A5: skupna vrednost tristranskih dobav blaga znotraj Unije v eurih po posameznem prejemniku blaga v tristranskem poslu (izpolni drugi v verigi) v obdobju poročanja; v to polje se tako vpiše vrednost tristranske dobave blaga znotraj Unije z listine, ki jo davčni zavezanec
– pridobitelj blaga v tristranskem poslu iz Slovenije izda davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tristranskem poslu;
- polje A6: skupna vrednost opravljenih storitev znotraj Unije in vrednost prejetih predplačil v zvezi s storitvami, ki bodo opravljene v drugih državah članicah in za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, v eurih po posameznem prejemniku storitve v obdobju poročanja;

- polje A7: skupna vrednost dobav blaga znotraj Unije, opravljenih po prenosu blaga v okviru skladiščenja na odpoklic, v eurih po posameznem prejemniku blaga v obdobju poročanja:
- polje A13: seštevek skupnih vrednosti dobav blaga znotraj Unije v eurih, ki je enaka seštevku vrednosti dobav blaga iz stolpca A3 rekapitulacijskega poročila;

- polje A14: seštevek skupnih vrednosti dobav blaga znotraj Unije v eurih po carinskih postopkih 42 in 63, ki je enaka seštevku vrednosti dobav blaga iz stolpca A4 rekapitulacijskega poročila;
- polje A15: seštevek skupnih vrednosti tristranskih dobav blaga znotraj Unije v eurih, ki je enaka seštevku vrednosti tristranskih dobav blaga iz stolpca A5 rekapitulacijskega poročila;

- polje A16: seštevek skupnih vrednosti opravljenih storitev znotraj Unije in vrednosti prejetih predplačil v zvezi s storitvami, ki bodo opravljene v drugih državah članicah in za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES,

v eurih, ki je enak seštevku vrednosti opravljenih storitev iz stolpca A6 rekapitulacijskega poročila;
- polje A17: seštevek skupnih vrednosti dobav blaga znotraj Unije, opravljenih po prenosu blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic, v eurih, ki je enak seštevku skupnih vrednosti dobav blaga iz stolpca A7 rekapitulacijskega poročila.

B. popravki podatkov za pretekla obdobja poročanja

Popravki podatkov za pretekla obdobja poročanja se izpolnjujejo v poljih od B0 do B7, in sicer:
1. če je vrednost dobave iz preteklega obdobja poročanja (polje A3, A4, A5, A6 ali A7 rekapitulacijskega poročila) napačna, ker dobave sploh ni bilo, se namesto te napačne vrednosti v polje B3, B4, B5, B6 ali B7 zapiše vrednost nič ( 0 );

2. če se vrednost dobave iz preteklega obdobja poročanja (polje A3, A4, A5, A6 ali A7 rekapitulacijskega poročila) popravlja (npr. pravilna vrednost dobave je 120 in ne 100, kakor je bilo izkazano), identifikacijska številka za namene DDV pa se ne spremeni, se napačna vrednost popravi tako, da se v polje B3, B4, B5, B6 ali B7 zapiše skupna nova (pravilna) vrednost dobave (torej 120);
3. pri popravku kode države in identifikacijske številke za DDV prejemnika ali pridobitelja je treba vključiti tudi predhodna zapisa, navedena pod 1 in 2, čeprav se vrednosti ne spremenijo; tako se najprej vpiše napačni zapis kode države oziroma identifikacijske številke,

v polje B3, B4, B5, B6 ali B7 pa se zapiše vrednost nič ( 0 ), hkrati pa se v naslednjo vrstico vnese zapis s pravilnimi podatki;
- polje B0: obdobje poročanja, na katero se nanaša popravek, pri čemer se navedeta leto in koledarski mesec, na katerega se popravek nanaša; če se popravki podatkov nanašajo na obdobja poročanja pred 1. 1. 2010, se navedeta leto in koledarsko trimesečje, na katero se popravek nanaša;
- polje B1: koda države, v kateri je prejemnik blaga ali prejemnik storitev identificiran za namene DDV; v tristranskem poslu pa koda države, v kateri je prejemnik ali pridobitelj blaga identificiran za namene DDV;

- polje B2: identifikacijska številka za DDV prejemnika blaga ali prejemnika storitev, brez kode države; v tristranskem poslu pa identifikacijska številka za namene DDV prejemnika ali pridobitelja blaga, brez kode države;

- polje B3: vrednost nič ( 0 ) ali nova (skupna) vrednost dobav blaga znotraj Unije v eurih po posameznem prejemniku blaga; v tristranskem poslu pa vrednost nič ( 0 ) ali nova skupna vrednost dobav blaga znotraj Unije v eurih po posameznem pridobitelju v obdobju poročanja; vrednosti za obdobja poročanja do 1. 1. 2007 se vpisujejo v tolarjih (brez stotinov);

- polje B4: vrednost nič ( 0 ) ali nova (skupna) vrednost dobav blaga znotraj Unije v eurih po posameznem prejemniku blaga po carinskih postopkih 42 in 63;
- polje B5: vrednost nič ( 0 ) ali nova (skupna) vrednost tristranskih dobav blaga znotraj
Unije v eurih po posameznem prejemniku blaga v tristranskem poslu; vrednosti za obdobja poročanja do 1. 1. 2007 se vpisujejo v tolarjih (brez stotinov);
- polje B6: vrednost nič ( 0 ) ali nova (skupna) vrednost opravljenih storitev znotraj Unije in vrednost prejetih predplačil v zvezi s storitvami, ki so bile ali bodo opravljene v drugih državah članicah in za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, v eurih po posameznem prejemniku storitve;

- polje B7: vrednost nič ( 0 ) ali nova (skupna) vrednost dobav blaga znotraj Unije, opravljenih po prenosu blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic, v eurih po posameznem pridobitelju v obdobju poročanja.

C. prenos blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic

- polje C0: koda države, v kateri je davčni zavezanec – prejemnik blaga, kateremu je opravljen prenos blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic, identificiran za namene DDV;

- polje C1: identifikacijska številka za namene DDV davčnega zavezanca – prejemnika blaga, kateremu je bil opravljen prenos blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic.

D. vračilo blaga, prenesenega v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic

Pri vračilu prenesenega blaga iz države članice prejemnika v Slovenijo v roku 12 mese cev po prihodu blaga v državo članico prejemnika blaga se v obdobju, ko je bilo izvedeno vračilo blaga, vpiše:

- polje D0: koda države, v kateri je prejemnik blaga, od katerega je blago vrnjeno davčnemu zavezancu (dobavitelju), identificiran za namene DDV;

- polje D1: identifikacijska številka za DDV prejemnika blaga, od katerega je blago vrnjeno davčnemu zavezancu (dobavitelju).

Podatki se vpišejo na enak način tudi v primeru, če je prišlo do vračila le dela blaga, prej odposlanega v skladiščenje na odpoklic.

E. zamenjava kupca (prejemnika) blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic

Pri zamenjavi prejemnika blaga po opravljenem prenosu blaga v skladiščenje na odpoklic v roku

12 mesecev po prihodu blaga v državo članico se vpiše:

- polje E0: koda države, v kateri je prvi prejemnik blaga identificiran za namene DDV;

- polje E1: identifikacijska številka za DDV prvega prejemnika blaga;
- polje E2: koda države, v kateri je nov prejemnik blaga identificiran za namene DDV. Nov prejemnik blaga mora biti identificiran za namene DDV v isti državi kot prvi prejemnik blaga4;

- polje E3: identifikacijska številka za DDV novega prejemnika blaga.

Podatki se vpišejo na enak način tudi v primeru, če je prišlo do zamenjave prejemnika blaga le za del blaga, ki je bilo odposlano v okviru skladiščenja na odpoklic. Če pride v istem obdobju poročanja do več zamenjav prejemnika blaga, se vse te zamenjave vpiše v nove vrstice tabele. Predhodni prejemnik blaga se v novi vrstici vpiše v stolpec prvega prejemnika blaga, nov prejemnik blaga pa v stolpec novega prejemnika blaga.

F. popravki podatkov v zvezi s prenosom ali vračilom blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic

Popravki podatkov za pretekla obdobja poročanja v zvezi s prenosom/vračilom blaga v skladiščenje na odpoklic se izpolnjujejo v poljih F0 do F6, in sicer:

1. če se v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic v RP-O ni poročalo o prenosu/vračilu blaga za obdobje, v katerem je bil prenos/vračilo opravljen, se o prenosu/vračilu blaga poroča v RP-O za tekoče obdobje, v katerem je bila ugotovljena napaka. Polja se izpolni na način, da se vpiše:

- polje F0: obdobje poročanja, v katerem je bil opravljen prenos/vračilo blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic;
- polje F1: tabela, ki se popravlja, tj. v primeru prenosa blaga tabela C – prenos blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic oz. v primeru vračila blaga tabela D – vračilo blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic;
- polje F2: vrsta popravka tj. »neporočanje prenosa«/«neporočanje vračila«;

- polje F5: koda države, v kateri je davčni zavezanec – prejemnik blaga, kateremu je opravljen prenos blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic, identificiran za namene DDV;
- polje F6: identifikacijska številka za namene DDV davčnega zavezanca – prejemnika blaga, kateremu je bil opravljen prenos blaga/od katerega je bilo blago vrnjeno v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic.
2. če se je poročalo o prenosu/vračilu blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic napačnemu/od napačnega prejemniku blaga, se v tekočem RP-O izpolni polja na način, da se vpiše:
- polje F0: obdobje poročanja, v katerem se je poročalo o opravljenem prenosu/vračilu blaga v skladiščenje na odpoklic napačnemu prejemniku blaga;

- polje F1: tabela, ki se popravlja, tj. v primeru prenosa blaga tabela C – prenos blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic oz. v primeru vračila blaga tabela D – vračilo blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic;
- polje F2: vrsta popravka tj. »napačen kupec (prenos)«/ »napačen kupec (vračilo)«;

- polje F3: koda države, v kateri je davčni zavezanec – prejemnik blaga, za katerega se je napačno poročalo o opravljenem prenosu/vračilu blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic, identificiran za namene DDV;

- polje F4: identifikacijska številka za namene DDV davčnega zavezanca – prejemnika blaga, za katerega se je napačno poročalo o opravljenem prenosu/vračilu blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic:

- polje F5: koda države, v kateri je davčni zavezanec – pravi prejemnik blaga, kateremu je bil opravljen prenos/od katerega je bilo opravljeno vračilo blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic, identificiran za namene DDV;

- polje F6: identifikacijska številka za namene DDV davčnega zavezanca – pravega prejemnika blaga, kateremu je bil opravljen prenos/od katerega je bilo opravljeno vračilo blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic.

3. če se je poročalo o prenosu/vračilu blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic, prenos/vračilo blaga pa ni bil opravljen, se v tekočem RP-O izpolni polja na način, da se vpiše:

- polje F0: obdobje poročanja, v katerem se je poročalo o opravljenem prenosu/vračilu blaga v skladiščenje na odpoklic, ta pa ni bil opravljen;
- polje F1: vpiše se tabela, ki se popravlja, tj. v primeru prenosa blaga tabela C – prenos blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic oz. v primeru vračila blaga tabela D – vračilo blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic;

- polje F2: vrsta popravka, tj. »ni bilo prenosa«/«ni bilo vračila«;

4. če se je o prenosu blaga ali o vračilu blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic poročalo v napačnem obdobju, se v tekočem RP-O izpolni polja na način, da se vpiše popravek v dve vrstici, in sicer:

a) v prvi vrstici se izpolnijo polja na način, da se vpiše:

- polje F0: obdobje poročanja, za katerega se je poročalo o opravljenem prenosu ali vračilu blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic, ta pa v tem obdobju ni bil opravljen;
- polje F1: tabela, ki se popravlja, tj. tabela C – prenos blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic ali tabela D – vračilo blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic;
- polje F2: vrsta popravka tj. »napačno obdobje«;

- polje F3: koda države, v kateri je davčni zavezanec – prejemnik blaga, za katerega se je poročalo o opravljenem prenosu ali vračilu blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic, identificiran za namene DDV;

- polje F4: identifikacijska številka za namene DDV davčnega zavezanca – prejemnika blaga, za katerega se je poročalo o opravljenem prenosu vračilu blaga v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic;

b) v drugi vrstici se izpolnijo polja na način, da se vpiše:

- polje F0: pravilno obdobje poročanja, v katerem je bil opravljen prenos ali vračilu blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic;

- polje F1: tabela, ki se popravlja, tj. tabela C – prenos blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic ali tabela D – vračilo blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic;
- polje F2: vrsta popravka tj. »napačno obdobje«;

- polje F5: koda države, v kateri je davčni zavezanec – prejemnik blaga identificiran za namene

DDV;

polje F6: identifikacijska številka za namene DDV davčnega zavezanca – prejemnika blaga
G. popravki podatkov v zvezi z zamenjavo kupca (prejemnika) blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic (zamenjava)

Popravki podatkov za pretekla obdobja poročanja v zvezi s spremembo (zamenjavo) prejemnika blaga po opravljenem prenosu blaga v skladiščenje na odpoklic v roku 12 mesecev po prihodu blaga v državo članico se izpolnjujejo v poljih G0 do G6, in sicer:

5. če se ni poročalo o zamenjavi prejemnika blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic v RP-O za obdobje, v katerem je bila sprememba opravljena, se o spremembi poroča v RP-O za tekoče obdobje, v katerem je bila ugotovljena napaka. Polja se izpolni na način, da se vpiše:

- polje G0: obdobje poročanja, v katerem je bila opravljena sprememba prejemnika blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic;
- polje G1: tabela, ki se popravlja, tj. tabela E – zamenjava kupca blaga, ki je skladiščeno na odpoklic;
- polje G2: vrsta popravka tj. »neporočanje zamenjave«;

- polje G3: koda države, v kateri je prvi prejemnik blaga identificiran za namene DDV;

- polje G4: identifikacijska številka za DDV prvega prejemnika blaga;

6. če se je o zamenjavi prejemnika blaga poročalo, vendar se je poročalo napačne prejemnike blaga (bodisi prvega ali novega prejemnika), se popravek vpiše v dve vrstici, in sicer:
a) v prvi vrstici se izpolnijo polja z napačnim zapisom zamenjave iz RP-O, ki se popravlja, na način, da se vpiše:
- polje G0: obdobje poročanja, v katerem je bila zamenjava opravljena, pri čemer se navedeta leto in koledarski mesec, na katerega se zamenjava prejemnika blaga nanaša;

- polje G1: tabela, ki se popravlja, tj. tabela E – zamenjava kupca blaga, ki je skladiščeno na odpoklic;
- polje G2: vrsta popravka tj. »napačen kupec – prvi ali novi (zamenjava)«;

- polje G3: koda države, v kateri je prvi prejemnik blaga identificiran za namene DDV;
- polje G4: identifikacijska številka za DDV prvega prejemnika blaga;

b) v drugi vrstici se izpolnijo polja s pravilnim zapisom zamenjave, na način, da se vpiše:
- polje G0: obdobje poročanja, v katerem je bila zamenjava opravljena, pri čemer se navedeta leto in koledarski mesec, na katerega se zamenjava prejemnika blaga nanaša;
- polje G1: tabela, ki se popravlja, tj. tabela E – zamenjava kupca blaga, ki je skladiščeno na odpoklic;

- polje G2: vrsta popravka tj. »napačen kupec – prvi ali novi (zamenjava)«;

- polje G3: koda države, v kateri je prvi prejemnik blaga identificiran za namene DDV;
- polje G4: identifikacijska številka za DDV prvega prejemnika blaga;

7. če se je poročalo o zamenjavi, ki ni bila opravljena in jo je zato treba brisati, se v tekočem RP-O izpolni polja na način, da se vpiše:
- polje G0: obdobje poročanja, v katerem je bila poročano o zamenjavi prejemnika, ki ni bila opravljena, pri čemer se navedeta leto in koledarski mesec, na katerega se zamenjava prejemnika blaga nanaša;

- polje G1: tabela, ki se popravlja, tj. tabela E – zamenjava kupca blaga, ki je skladiščeno na odpoklic;
- polje G2: vrsta popravka tj. »ni bilo zamenjave«;

- polje G3: koda države, v kateri je prvi prejemnik blaga identificiran za namene DDV;

- polje G4: identifikacijska številka za DDV prvega prejemnika blaga;

- polje G5: koda države, v kateri je nov prejemnik blaga identificiran za namene DDV. Nov prejemnik blaga mora biti identificiran za namene DDV v isti državi kot prvi prejemnik blaga8;
- polje G6: identifikacijska številka za DDV novega prejemnika blaga.
8. če se je o zamenjavi prejemnika blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic poročalo v napačnem obdobju, se v tekočem RP-O izpolni polja na način, da se vpiše popravek v dve vrstici, in sicer:

a) v prvi vrstici se izpolnijo polja na način, da se vpiše:

- polje G0: obdobje poročanja, v katerem je bila zamenjava napačno poročana, pri čemer se navedeta leto in koledarski mesec, na katerega se zamenjava prejemnika blaga nanaša;
- polje G1: tabela, ki se popravlja, tj. tabela E – zamenjava kupca blaga, ki je skladiščeno na odpoklic;
- polje G2: vrsta popravka tj. »napačno obdobje zamenjave«;

- polje G3: koda države, v kateri je prvi prejemnik blaga identificiran za namene DDV;
- polje G4: identifikacijska številka za DDV prvega prejemnika blaga;

b) v drugi vrstici se izpolnijo polja s pravilnim zapisom zamenjave, na način, da se vpiše:

- polje G0: obdobje poročanja, v katerem je bila zamenjava prejemnika blaga dejansko opravljena, pri čemer se navedeta leto in koledarski mesec, na katerega se zamenjava prejemnika blaga nanaša;

- polje G1: tabela, ki se popravlja tj. tabela E – zamenjava kupca blaga, ki je skladiščeno na odpoklic;
- polje G2: vrsta popravka tj. »napačno obdobje zamenjave«;

- polje G3: koda države, v kateri je prvi prejemnik blaga identificiran za namene DDV;
- polje G4: identifikacijska številka za DDV prvega prejemnika blaga;

4 PRIMERJAVA PODATKOV MED REKAPITULACIJSKIM POROČILOM IN OBRAČUNOM DDV

Pri davčnem zavezancu, identificiranem za namene DDV v Sloveniji, ki opravlja dobave blaga in storitev znotraj Unije, ki niso tristranske dobave blaga, mora biti za enako časovno obdobje seštevek vrednosti iz polj A13, A14, A16 in A17 obrazca RP-O enaka vrednosti iz polja 12 obračuna DDV.

Če je oseba, ki v tristranskem poslu nastopa kot druga v verigi, identificirana za namene DDV v Sloveniji, mora vrednost pridobitev blaga od prvega v verigi navesti v polje 33 obračuna DDV, nadaljnjo prodajo, to je oproščeno (tristransko) dobavo v tretjo državo članico Unije, pa v polje 12 obračuna DDV.

Če je davčni zavezanec v rekapitulacijskem poročilu evidentiral dobave blaga in storitev ter tristranske dobave blaga znotraj Unije (drugi v verigi), mora biti za enako časovno obdobje seštevek vrednosti iz polj A13, A14, A15, A16 in A17 približno enak (odstopanja so mogoča do ± 5 % zaradi tečajnih razlik pri preračunavanju tuje valute v evre) vrednosti oziroma seštevku vrednosti iz polja 12 obračuna DDV.

5 IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA ZA DDV

Identifikacijska številka za DDV je sestavljena iz kode države z dvema črkama, ki ji sledi do dvanajst znakov. Veljavni znaki so številke od 0–9 in črke od A–Z.

Pomembno je, da se prodajalec oziroma dobavitelj blaga in storitev prepriča o tem, ali je identifikacijska številka za namene DDV, na katero se sklicuje kupec oziroma prejemnik/pridobitelj blaga ali prejemnik storitev, veljavna. Preveritev, ali je neka številka veljavna ali ne, se lahko opravi:

1. prek sistema eDavki: davčni zavezanci z veljavnim digitalnim potrdilom lahko sami preverjajo veljavnost identifikacijske številke za DDV svojih kupcev ter pravilnost naziva in naslova svojih kupcev (naziv in naslov ni mogoče preveriti za Nemčijo in Španijo);

2. na spletni strani Evropske komisije (naziv in naslov ni mogoče preveriti za Nemčijo in Španijo)
(http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/vat/traders/vat_number/index_en.htm#disclai mer);

3. na FURS-u, Generalnem finančnem uradu, v Oddelku za mednarodno izmenjavo informacij (CLO) po telefonu: (01) 478 27 91, in na e-naslovu: clo.durs@gov.si (samo za Nemčijo in
Španijo, za vse ostale države članice se preveritev vseh podatkov lahko napravi na naslovih, navedenih pod 1. in 2. točko).

Če identifikacijska številka za DDV, na katero se kupec sklicuje, ni veljavna, se mora prodajalec povezati s kupcem in ga prositi za obrazložitev.

Če kupec ne navede veljavne identifikacijske številke za DDV, niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV, zato se dobava blaga obravnava in obdavči kot domača dobava (dobava blaga, opravljena na ozemlju Slovenije) in se ne vpisuje v rekapitulacijsko poročilo.

Če prejemnik storitve ne navede veljavne identifikacijske številke oziroma izvajalca ne seznani, da je zanjo zaprosil in izvajalec ne pridobi katero koli drugo dokazilo, iz katerega se lahko razbere, da je kupec davčni zavezanec, niso izpolnjeni pogoji za uporabo splošnega pravila za določitev kraja opravljanja storitev po sedežu prejemnika storitve. To pomeni, da se opravljena storitev obravnava in obdavči kot domača dobava (storitev, opravljena na ozemlju Slovenije) oziroma se obdavči po sedežu izvajalca storitve in se ne vpisuje v rekapitulacijsko poročilo. Če izvajalec storitve še ne r azpolaga z identifikacijsko številko prejemnika, poroča o opravljeni dobavi, ko prejme identifikacijsko številko za DDV prejemnika storitve, in sicer to dobavo vključi v sklop B.

6 VALUTNA PRETVORBA

Za preračun tuje valute v domačo valuto je treba upoštevati sedmi odstavek 39. člena ZDDV-1, ki določa, da se za preračun vrednosti, ki je podlaga za določitev davčne osnove in je določena v tuji valuti, upošteva referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki velja na dan nastanke davčne obveznosti in ga objavlja Banka Slovenije.

Opombe:
3 Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1), nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2010/66/EU z dne 14. oktobra 2010 o spremembi Direktive 2008/9/ES o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL L št. 275 z dne 20.10.2010, str.1).

4 Če država novega prejemnika ni ista država kot država prvega prejemnika, se šteje, da je dobavitelj v državi prejemnika opravil pridobitev blaga in dobavo blaga v državo novega prejemnika. Zato mora biti tudi poročanje v RP-O ustrezno urejeno, tj. poroča se dobava blaga samemu sebi v državo prvega prejemnika.

5 Glej opombo 4.

6 Glej opombo 4.

7 Glej opombo 4.

8 Glej opombo 4.
9 Glej opombo 4.
10 Glej opombo 4.

Več o DDV preberite v e-gradivih na portalu Racunovodja.com

Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1660