Pojasnilo DURS, št. 4210-6214/2012, 5. 10. 2012

Prejeli smo več vprašanj zavezancev, v katerem prosijo za pojasnilo 177. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, v nadaljevanju ZUJF), v zvezi z davčno obravnavo izplačila jubilejnih nagrad.

V nadaljevanju pojasnjujemo.

Jubilejno nagrado za isti jubilej je pri istem delodajalcu mogoče neobdavčeno izplačati le enkrat.

Pravico javnega uslužbenca do jubilejne nagrade določa ZUJF v 177. členu, in sicer zaposlenemu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 in 30 let delovne dobe, pri čemer se kot delovna doba, skladno s tretjim odstavkom tega člena, upošteva delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju.

Glede na navedeno je s 177. členom ZUJF in tudi z aneksi h kolektivnim pogodbam določena spremenjena pravica do jubilejne nagrade za zaposlene v javnem sektorju, saj je bila doslej jubilejna nagrada za zaposlene v javnem sektorju določena glede na skupno delovno dobo, po novem pa je določena glede na skupno delovno dobo pri delodajalcih v javnem sektorju.

Davčno obravnavo jubilejnih nagrad določa 7. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS,　št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12　in 40/12-ZUJF, v nadaljevanju ZDoh-2), in sicer se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, izplačana do višine, ki jo določi vlada. Višino, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, določa 9. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in 76/08, v nadaljevanju Uredba), ki poleg zneskov neobdavčene jubilejne nagrade v drugem odstavku določa, da če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu vštevajo v davčno osnovo.

Jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu je glede na naravo in namen tega dohodka, za zaposlene pravica iz delovnega razmerja zaradi pripadnosti delodajalcu, saj se s to nagrado zaposlenega nagradi za dolgoletno lojalnost delodajalcu.

Glede na navedeno, ima jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri delodajalcih v javnem sektorju, ki jo določa 177. člen ZUJF, enako oziroma podobno naravo, saj se tudi z njo zaposleni nagradi za pripadnost delodajalcem v javnem sektorju. V tem primeru, z vidika določitve pravice do navedene jubilejne nagrade, javni sektor deluje kot en delodajalec. Zato je smiselno, da se tudi za davčne namene jubilejna nagrada, izplačana na podlagi 177. člena ZUJF, šteje za jubilejno nagrado za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

Ob izplačilu jubilejne nagrade po 177. členu ZUJF, je za davčne namene treba upoštevati 44. člen ZDoh-2 in 9. člen Uredbe. Skladno z namenom drugega odstavka 9. člena Uredbe, je jubilejno nagrado za isti jubilej pri istem delodajalcu mogoče neobdavčeno izplačati le enkrat. Če je torej delodajalec v javnem sektorju javnemu uslužbencu že izplačal jubilejno nagrado za skupno delovno dobo, je jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri delodajalcih v javnem sektorju, ki je izplačana za isti jubilej, v celoti obdavčena. Javni uslužbenec tako ne more neobdavčeno prejeti jubilejne nagrade za npr. 10 let delovne dobe pri delodajalcih v javnem sektorju, če je predhodno od delodajalca v javnem sektorju že prejel jubilejno nagrado za 10 let skupne delovne dobe.

Navedeno pa ne velja, če je javni uslužbenec jubilejno nagrado za skupno delovno dobo za isti jubilej prejel od delodajalca, ki ni del javnega sektorja. Če je torej javni uslužbenec prejel jubilejno nagrado za primeroma 10 let skupne delovne dobe od delodajalca v gospodarstvu, je jubilejna nagrada za 10 let delovne dobe v javnem sektorju neobdavčena.

Ob tem velja opozoriti, da je delodajalec tudi plačnik davka v smislu 58. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - UPB4 in 32/12, v nadaljevanju ZDavP-2), ki mora zagotoviti vse pogoje in poznati okoliščine posameznega primera, da bo davčni odtegljaj od dohodkov iz delovnega razmerja izračunan pravilno. Da bi delodajalci v javnem sektorju zagotovili pravilno davčno obravnavo izplačanih jubilejnih nagrad, predlagamo, da v primeru, ko je javni uslužbenec upravičen do jubilejne nagrade na podlagi skupne delovne dobe pri delodajalcih v javnem sektorju, delodajalec, ki je izplačevalec te jubilejne nagrade, od javnega uslužbenca pridobi izjavo o tem, ali je že prejel jubilejno nagrado za isti jubilej pri delodajalcu v javnem sektorju.

Delodajalci javnega sektorja, ki so že izplačali jubilejne nagrade, pa ob tem niso upoštevali pravilne davčne obravnave, morajo skladno z določili ZDavP-2 predložiti obračun davčnega odtegljaja* ali popravljen obračun davčnega odtegljaja.

* Skladno z določili 55. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec, ki davka ni izračunal oz. ga ni izračunal pravilno vloži samoprijavo.