Zadnje obvestilo:
Letna poročila za leto 2024 so javno objavljena (5.5.2025 14:16:00)
Zadnja novička:
16.4.2025 10:11:52 Vodenje evidence o izrabi delovnega časa od 23. 4. 2025
Najnovejši e-seminar:
Vzorec pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo (e-gradivo) (6.5.2025 14:41:27)
Aktualno:
Koledar:
Mesečni koledarčki
Seznam poslovne programske opreme
Izračuni 2025
Obračun plače 2025
Opozorilo: Izračun trenutno deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od minimalne osnove.
Izračun avtorskega honorarja 2025
Izračun za rezidente, zavarovane po 20. členu ZPIZ-2 (zavarovan za polni delovni čas), ter za rezidente, zavarovane po 18. členu ZPIZ-2.
Podjemna pogodba 2025
Obračun najemnine 2025
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Obračun študentskega dela 2025
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2025
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Potni nalog (Excel)
Temeljnica (excel)
Temeljnica
M obrazci
Davčni obračun 2024>
Davčni obračun 2024
Excel obrazec DDPO 2024 (informativni pripomoček)
Excel obrazec DOHDEJ 2024 (informativni pripomoček)
AJPES
Video seminar
Gospodarske družbe
Samostojni podjetniki
Društva
Nepridobitne organizacije
Vpisano: 28.11.2012 15:11:13
Rubrika: Zakon za uravnoteženje javnih financ Natisni
Pojasnilo MPJU št. 007-1271/2012
Datum: 26.11.2012
V zvezi z vprašanji glede regresa za prehrano med delom posredujemo naslednje pojasnilo: Regres za prehrano med delom je urejen v 166. členu ZUJF in v aneksih h kolektivnim pogodbam, pri čemer je za javne uslužbence v državnih organih, v upravah lokalnih skupnostih in v tistih javnih zavodih, javnih agencijah in javnih skladih ter javnih gospodarskih zavodih, ki nimajo sklenjen svoje kolektivne pogodbe oziroma zanje ne velja kolektivna pogodba dejavnosti ali poklica, treba upoštevati Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/2012).
Uvodoma pojasnjujemo, da Ministrstvo za pravosodje in javno upravo ni pristojno za razlago določb kolektivne pogodbe. Ne glede na to pa v okviru svojih pristojnosti v nadaljevanju posredujemo naslednja pojasnila:
Navedeni aneks v 3. členu ureja regres za prehrano med delom, pri čemer določa, da pomeni regres za prehrano povračilo stroškov prehrane med delom, višina regresa za prehrano med delom pa znaša 3,52 eurov. Izplačilo regresa pripada javnemu uslužbencu za dan prisotnosti na delu. Glede na to, da je delovni čas določen praviloma 40 ur tedensko oziroma 8 ur dnevno, je torej iz tega možno sklepati, da se kot dan prisotnosti šteje 8 ur.
Glede na to, da pa imajo zaradi različnih razlogov javni uslužbenci različno razporejen delovni čas, so v aneksu urejene različne situacije, in sicer:
- aneks določa, da se kot dan prisotnosti na delu šteje tudi, če javni uslužbenec dela več kot štiri ure dnevno ali če dela krajši delovni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju (krajši delovni čas v primeru ugotovljene invalidnosti, krajši delovni čas na podlagi potrdila zdravnika o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni, krajši delovni čas na podlagi odločitve zdravstvene komisije) ali predpisov o starševskem dopustu, kar pomeni, da mu v takih primerih pripada regres za prehrano; navedeno pa ne velja za primere, ko javni uslužbenec predčasno zapusti delovno mesto in za manjkajoče ure do polne delovne obveznosti predloži potrdilo zdravnika o zdravstveno upravičeni odsotnosti z dela za ta dan, saj v takem primeru ne gre za krajši delovni čas na podlagi potrdila zdravnika o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni;
- če pa javni uslužbenec dela 4 ure ali manj na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je sklenjena za krajši delovni čas, ali pa če se je delno upokojil v skladu z 202. členom ZDR in dela 4 ure ali manj, mu regres za prehrano ne pripada,
- če je delovni čas razporejen neenakomerno tako, da javni uslužbenec dnevno opravi več kot 8 ur ali manj kot 8 ur delovne obveznosti (na primer: delovni čas je razporejen tako, da javni uslužbenec opravlja delo v izmenah, ki trajajo 12 ur ali pa je delovni čas razporejen tako, da javni uslužbenec dela 12 ur, nato je 24 ur prost in spet dela 12 ur, možna pa je tudi razporeditev delovnega časa tako, da tedenska obveznost v določenem obdobju znaša več kot 40 ur – v skladu z ZDR lahko največ 56 ur na teden), se število regresov za prehrano za dneve, ko je delal več kot 8 ur, določi na način, da se število ur mesečne delovne obveznosti deli z osem,
- če javni uslužbenec v določenem mesecu dela preko polnega delovnega časa, mu za vsakih izpolnjenih 8 ur dela preko polnega delovnega časa pripada znesek regresa za prehrano, pri tem pa je treba upoštevati, da gre za delo preko polnega delovnega časa, ki mora biti odrejeno oziroma mora izhajati iz razporeda dela, ne more pa se ta določba uporabiti za primere, ko ima javni uslužbenec na podlagi gibljivega delovnega časa presežek ur,
- v primeru zagotovljene brezplačne prehrane med delom ima javni uslužbenec možnost izbire med izplačilom regresa za prehrano ali koriščenjem brezplačne prehrane, pri čemer se koriščenje brezplačne prehrane med delom in izplačilo regresa za prehrano izključujeta; aneks določa tudi, da če je cena zagotovljene prehrane nižja od zneska regresa za prehrano, je javni uslužbenec upravičen do plačila razlike do višine zneska regresa.
Upoštevaje določbe 3. člena aneksa torej javnemu uslužbencu regres za prehrano med delom pripada, če je prisoten na delu, pod pogoji, ki jih aneks ureja. To pomeni:
- javnemu uslužbencu regres za prehrano med delom ne pripada, če je odsoten zaradi letnega dopusta ali zaradi drugih za zakonom ali kolektivno pogodbo ali podzakonskim predpisom določenih razlogov, ko mu pripada nadomestilo plače (na primer celodnevno koriščenje presežka ur),
- javnemu uslužbencu regres za prehrano ne pripada tudi v primeru, ko je sicer bil na delu, vendar 4 ure ali manj, za preostanek delovnega dne pa je koristil presežek ur,
- javnemu uslužbencu regres za prehrano ne pripada tudi v primeru, ko je delal 4 ure ali manj, za manjkajoče ure do polne delovne obveznosti pa je za ta dan predložil potrdilo zdravnika o zdravstveno upravičeni odsotnosti z dela.
Javnemu uslužbencu pa regres za prehrano pripada tudi v primeru, ko sicer ni prisoten na delu (delovnem mestu), ker je službeno odsoten, pa se taka odsotnost ne more opredeliti kot službeno potovanje, za katerega bi mu ob izpolnjevanju pogojev pripadala dnevnica sli dodaten znesek regresa za prehrano.
Prav tako pojasnjujemo, da regres za prehrano pripada javnem uslužbencu, ki dela krajši delovnih čas na podlagi predpisov o starševskem varstvu tako, da ima delovni čas v okviru tedenske delovne obveznosti (na primer 20 ur) razporejen na manj kot 5 dni v tednu, samo za dneve prisotnosti na delu.
Glede pravice do regresa za letni dopust v povezavi s sindikalnim delom pa pojasnjujemo, da je treba to vprašanje reševati v konkretnih primerih, saj je treba upoštevati določbe pogodbe o pogojih dela sindikata, v kateri so opredeljeni tudi pravice sindikalnih zaupnikov. Ne glede na to pa menimo, da delo za sindikat ne bi smelo javnega uslužbenca postavljati v slabši položaj, kar po našem mnenju pomeni, da javnemu uslužbencu v primerih, ko opravi nekaj ur rednega dela (manj kot 4 ure) in nato opravlja sindikalne aktivnosti, regres za prehrano pripada, razen če pogodba ali drug predpis ne določa drugače.
Ključne besede: |
Zadnji članki iz rubrike: 12.11.2012 14:36:59: 12.11.2012 14:29:17: 12.11.2012 14:12:28: 10.10.2012 13:51:17: 2.8.2012 13:32:54: |
Najnovejši članki: 20.6.2025 15:16:58: 20.6.2025 13:21:20: 20.6.2025 13:18:31: 20.6.2025 13:13:24: 20.6.2025 13:08:13: |
Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Carpe diem, d.o.o., Kranj
Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Kolofon
E-pošta: Info | Webmistress