Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 28.11.2012 15:11:13

Regres za prehrano med delom - javni uslužbenci - ZUJF

Rubrika: Zakon za uravnoteženje javnih financprint Natisni

Regres za prehrano med delom - javni uslužbenci - ZUJF

Pojasnilo MPJU št. 007-1271/2012

Datum: 26.11.2012

V zvezi z vprašanji glede regresa za prehrano med delom posredujemo naslednje pojasnilo: Regres za prehrano med delom je urejen v 166. členu ZUJF in v aneksih h kolektivnim pogodbam, pri čemer je za javne uslužbence v državnih organih, v upravah lokalnih skupnostih in v tistih javnih zavodih, javnih agencijah in javnih skladih ter javnih gospodarskih zavodih, ki nimajo sklenjen svoje kolektivne pogodbe oziroma zanje ne velja kolektivna pogodba dejavnosti ali poklica, treba upoštevati Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/2012).

Uvodoma pojasnjujemo, da Ministrstvo za pravosodje in javno upravo ni pristojno za razlago določb kolektivne pogodbe. Ne glede na to pa v okviru svojih pristojnosti v nadaljevanju posredujemo naslednja pojasnila:

Navedeni aneks v 3. členu ureja regres za prehrano med delom, pri čemer določa, da pomeni regres za prehrano povračilo stroškov prehrane med delom, višina regresa za prehrano med delom pa znaša 3,52 eurov. Izplačilo regresa pripada javnemu uslužbencu za dan prisotnosti na delu. Glede na to, da je delovni čas določen praviloma 40 ur tedensko oziroma 8 ur dnevno, je torej iz tega možno sklepati, da se kot dan prisotnosti šteje 8 ur.

Glede na to, da pa imajo zaradi različnih razlogov javni uslužbenci različno razporejen delovni čas, so v aneksu urejene različne situacije, in sicer:

- aneks določa, da se kot dan prisotnosti na delu šteje tudi, če javni uslužbenec dela več kot štiri ure dnevno ali če dela krajši delovni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju (krajši delovni čas v primeru ugotovljene invalidnosti, krajši delovni čas na podlagi potrdila zdravnika o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni, krajši delovni čas na podlagi odločitve zdravstvene komisije) ali predpisov o starševskem dopustu, kar pomeni, da mu v takih primerih pripada regres za prehrano; navedeno pa ne velja za primere, ko javni uslužbenec predčasno zapusti delovno mesto in za manjkajoče ure do polne delovne obveznosti predloži potrdilo zdravnika o zdravstveno upravičeni odsotnosti z dela za ta dan, saj v takem primeru ne gre za krajši delovni čas na podlagi potrdila zdravnika o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni;

- če pa javni uslužbenec dela 4 ure ali manj na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je sklenjena za krajši delovni čas, ali pa če se je delno upokojil v skladu z 202. členom ZDR in dela 4 ure ali manj, mu regres za prehrano ne pripada,

- če je delovni čas razporejen neenakomerno tako, da javni uslužbenec dnevno opravi več kot 8 ur ali manj kot 8 ur delovne obveznosti (na primer: delovni čas je razporejen tako, da javni uslužbenec opravlja delo v izmenah, ki trajajo 12 ur ali pa je delovni čas razporejen tako, da javni uslužbenec dela 12 ur, nato je 24 ur prost in spet dela 12 ur, možna pa je tudi razporeditev delovnega časa tako, da tedenska obveznost v določenem obdobju znaša več kot 40 ur – v skladu z ZDR lahko največ 56 ur na teden), se število regresov za prehrano za dneve, ko je delal več kot 8 ur, določi na način, da se število ur mesečne delovne obveznosti deli z osem,

- če javni uslužbenec v določenem mesecu dela preko polnega delovnega časa, mu za vsakih izpolnjenih 8 ur dela preko polnega delovnega časa pripada znesek regresa za prehrano, pri tem pa je treba upoštevati, da gre za delo preko polnega delovnega časa, ki mora biti odrejeno oziroma mora izhajati iz razporeda dela, ne more pa se ta določba uporabiti za primere, ko ima javni uslužbenec na podlagi gibljivega delovnega časa presežek ur,

- v primeru zagotovljene brezplačne prehrane med delom ima javni uslužbenec možnost izbire med izplačilom regresa za prehrano ali koriščenjem brezplačne prehrane, pri čemer se koriščenje brezplačne prehrane med delom in izplačilo regresa za prehrano izključujeta; aneks določa tudi, da če je cena zagotovljene prehrane nižja od zneska regresa za prehrano, je javni uslužbenec upravičen do plačila razlike do višine zneska regresa.

Upoštevaje določbe 3. člena aneksa torej javnemu uslužbencu regres za prehrano med delom pripada, če je prisoten na delu, pod pogoji, ki jih aneks ureja. To pomeni:

- javnemu uslužbencu regres za prehrano med delom ne pripada, če je odsoten zaradi letnega dopusta ali zaradi drugih za zakonom ali kolektivno pogodbo ali podzakonskim predpisom določenih razlogov, ko mu pripada nadomestilo plače (na primer celodnevno koriščenje presežka ur),

- javnemu uslužbencu regres za prehrano ne pripada tudi v primeru, ko je sicer bil na delu, vendar 4 ure ali manj, za preostanek delovnega dne pa je koristil presežek ur,

- javnemu uslužbencu regres za prehrano ne pripada tudi v primeru, ko je delal 4 ure ali manj, za manjkajoče ure do polne delovne obveznosti pa je za ta dan predložil potrdilo zdravnika o zdravstveno upravičeni odsotnosti z dela.

Javnemu uslužbencu pa regres za prehrano pripada tudi v primeru, ko sicer ni prisoten na delu (delovnem mestu), ker je službeno odsoten, pa se taka odsotnost ne more opredeliti kot službeno potovanje, za katerega bi mu ob izpolnjevanju pogojev pripadala dnevnica sli dodaten znesek regresa za prehrano.

Prav tako pojasnjujemo, da regres za prehrano pripada javnem uslužbencu, ki dela krajši delovnih čas na podlagi predpisov o starševskem varstvu tako, da ima delovni čas v okviru tedenske delovne obveznosti (na primer 20 ur) razporejen na manj kot 5 dni v tednu, samo za dneve prisotnosti na delu.

Glede pravice do regresa za letni dopust v povezavi s sindikalnim delom pa pojasnjujemo, da je treba to vprašanje reševati v konkretnih primerih, saj je treba upoštevati določbe pogodbe o pogojih dela sindikata, v kateri so opredeljeni tudi pravice sindikalnih zaupnikov. Ne glede na to pa menimo, da delo za sindikat ne bi smelo javnega uslužbenca postavljati v slabši položaj, kar po našem mnenju pomeni, da javnemu uslužbencu v primerih, ko opravi nekaj ur rednega dela (manj kot 4 ure) in nato opravlja sindikalne aktivnosti, regres za prehrano pripada, razen če pogodba ali drug predpis ne določa drugače.

Ključne besede:
regres za prehrano med delom
krajši delovni čas
ZUJF
javni uslužbenci
pojasnilo MPJU

Zadnji članki iz rubrike:

12.11.2012 14:36:59:
Pojasnilo glede nagrade za obvezno opravljanje prakse študentov in dijakov - ZUJF

12.11.2012 14:29:17:
Kilometrina za uporabo lastnega vozila v službene namene v državi - ZUJF

12.11.2012 14:12:28:
Avtorske in podjemne pogodbe v ZUJF in opredelitev posebnega projekta

10.10.2012 13:51:17:
Jubilejna nagrada po 177. členu ZUJF

2.8.2012 13:32:54:
Sklepanje podjemnih pogodb ter delo preko s.p. in d.o.o. v zdravstvu in ZUJF

Najnovejši članki:

11.6.2019 11:07:07:
Popis zalog cigaret na dan 17. 6. 2019

8.6.2019 8:45:57:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, april 2019

8.6.2019 8:40:01:
Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s spremembo socialne zakonodaje v Republiki Avstriji

8.6.2019 8:33:07:
Vlada sprejela opredelitev v sodnem postopku pred Sodiščem EU

8.6.2019 8:26:36:
Vlada izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT