Pojasnilo MF, št. 423-5/2008/, 13. 6. 2008

V zvezi z našim dopisom št. DT-4230-65/2008-1 z dne 13. 3. 2008 , v katerem smo Ministrstvo za finance zaprosili za proučitev navedenega pojasnila o kraju obdavčitve električne energije v konkretnem primeru, Ministrstvo za finance odgovarja:

Iz vašega dopisa izhaja, da slovensko podjetje prodaja električno energijo podjetju – preprodajalcu, ki ima sedež dejavnosti v Švici, vendar pri nakupu nastopa s slovensko identifikacijsko številko za DDV. Vprašanje se glasi, ali je slovenski prodajalec električne energije v tem primeru dolžan obračunati DDV po slovenskih predpisih.

V svojem pojasnilu ste zavzeli stališče, da v primeru dobave električne energije med dvema davčnima zavezancema s slovensko identifikacijsko številko veljajo splošna pravila glede kraja obdavčitve in glede plačnika DDV, in da se ne uporabi 22. člen ZDDV-1.

Menimo, da je vaše stališče utemeljeno.

V konkretnem primeru namreč niso bili izpolnjeni pogoji iz 22. člena ZDDV-1, ki določa posebna pravila glede kraja obdavčitve zemeljskega plina ali električne energije, ki se dobavlja po distribucijskih sistemih.

V skladu z navedenim členom se za kraj dobave pri dobavi plina po distribucijskem sistemu za zemeljski plin ali električne energije davčnemu zavezancu – preprodajalcu, šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec – preprodajalec, sedež ali stalno poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno, oziroma če takega kraja ni, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.

Navedena določba se lahko uporabi le v primeru, ko slovensko podjetje proda električno energijo davčnemu zavezancu – preprodajalcu, ki ima sedež v drugi državi članici, ne pa davčnemu zavezancu – preprodajalcu, ki ima sedež v Sloveniji ali zunaj EU.

Posebna pravila glede kraja obdavčitve zemeljskega plina in električne energije dobavljene po distribucijskih sistemih so bila namreč v EU uveljavljena s 1. 1. 2005 z namenom posodobitve in poenostavitve delovanja sistema DDV v okviru konteksta notranjega trga.

S spremembo pravil o kraju obdavčitve je bil tako za kraj obdavčitve plina dobavljenega preko distribucijskih sistemov za zemeljski plin in električne energije določen kraj, kjer ima naročnik – preprodajalec, sedež svoje dejavnosti.

Če je dobava plina po distribucijskih sistemih za zemeljski plin ali električna energija opravljena za naročnika, ki je identificiran za namene DDV, mora DDV obračunati naročnik.

Takšno določbo najdemo v 2. točki prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 za primere, ko je zemeljski plin ali električna energija dobavljena slovenskemu preprodajalcu iz druge države članice pod pogoji iz 22. člena ZDDV-1.

V obravnavanem primeru je slovensko podjetje prodalo električno energijo podjetju – preprodajalcu s sedežem v Švici, ki je pri nakupu predložilo slovensko identifikacijsko številko za DDV. Glede na to, da je kupec slovenskemu podjetju predložil slovensko identifikacijsko številko za DDV predpostavljamo, da elektrika ni bila (fizično) dobavljena v Švico. V primeru izvoza bi namreč kupec uveljavljal oprostitev plačila DDV pri izvozu.

V kolikor je naša predpostavka pravilna, je bila v konkretnem primeru opravljena dobava električne energije na ozemlju Slovenije in mora DDV obračunati prodajalec električne energije, kupec pa lahko uveljavlja obračunani DDV kot odbitek DDV v svojem obračunu DDV.