Pojasnilo DURS, št. 4230-74900/2014-2, 4. 3. 2014

Davčni zavezanec v dopisu navaja, da obveznost obračuna DDV nastane 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Meni, da je osnova za obračun DDV izdaja oziroma prejem računa, zato mora biti račun izdan najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Sprašuje, v kakšnem času po opravljeni storitvi mora biti izdan račun za opravljeno storitev.

V nadaljevanju pojasnjujemo:

Za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, nastane obveznost izdaje računa najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Za ostale opravljene storitve po DDV zakonodaji rok za izdajo računa neposredno ni določen, določeno pa je, da mora davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. To pomeni, da je treba DDV obračunati v rokih, določenih z ZDDV-1, in sicer ne glede na to, ali je bil račun za opravljeno dobavo izdan ali ne.

Nastanek obdavčljivega dogodka in s tem obveznost obračuna DDV Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A) določa v členih od 32. do 35. členu. To pomeni, da je glede na nastanek obdavčljivega dogodka treba obračunati DDV v rokih, določenih z ZDDV-1, in sicer ne glede na to, ali je bil račun za opravljeno dobavo izdan ali ne.

Na podlagi 81. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za opravljene dobave blaga ali storitev.

V skladu s sedmim odstavkom 81. člena ZDDV-1 nastane obveznost izdaje računa najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena tega zakona, in za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES.

Za ostale dobave blaga in storitev ZDDV-1 ne vsebuje določbe, ki bi davčnemu zavezancu predpisovala rok za izdajo računa. Kljub temu pa mora davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom 85. člena ZDDV-1 v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.