Opravilna številka: Sodba I Up 1374/2003
Datum: 15.3.2005

JEDRO: V postopku odmere dohodnine ni dopustno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na odmero davka od dejavnosti kot vira dohodnine.

ZADEVA:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 30.9.2002, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Davčnega urada K., Izpostave S. (davčni organ prve stopnje) z dne 19.1.1999. Z njo ji je bila v obnovljenem postopku odmerjena dohodnina za leto 1997 v znesku 3.842.639,00 SIT. V obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je davčni organ prve stopnje v skladu s 5. alineo 6. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, v nadaljevanju ZDoh) v osnovo za dohodnino vštel dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti v znesku 9.269.678,00 SIT, kot je bil ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za isto obračunsko obdobje, z dne 24.11.1998. Niti Zakon o davčnem postopku (2. odstavek 123. člena), niti v času odločanja veljavni ZDoh (89. člen) nista določala, da bi morala biti odločba o odmeri davka iz dejavnosti dokončna oziroma pravnomočna. Zato ji je bil omenjeni dobiček pravilno upoštevan pri odmeri dohodnine za leto 1997. Odločitve o višini dobička ugotovljenega z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti ni dopustno izpodbijati v postopku odmere dohodnine. Zato je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničine ugovore, s katerimi je izpodbijala pravilnost odmere davka iz dejavnosti.

Tožnica v pritožbi, ki jo vlaga zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (1. točka 1. odstavka 72. člena ZUS) navaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni odločilo o njenih ugovorih, ki se nanašajo na odmero davka od dohodkov, ki jih je dosegla z opravljanjem dejavnosti. Zato predlaga, da se njeni pritožbi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

OBRAZLOŽITEV:

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito odločilo, ko je tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke zavrnilo na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena ZUS. Po tej določbi se tožba zavrne, če sodišče ugotovi, da je bil postopek pred izdajo akta pravilen in da je odločitev pravilna in na zakonu utemeljena.

Pritožbeno sodišče se pri pritožbeni presoji strinja z razlogi, navedenimi v izpodbijani sodbi. Tudi tožbeni ugovori so bili utemeljeno in pravilno zavrnjeni. Po določbi 4. člena ZDoh se višina dohodnine in davkov, ki se od nje odštejejo, ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če s tem zakonom ni drugače določeno. V obravnavani zadevi gre za odmero dohodnine za leto 1997. Na ta dan je veljala določba 5. alinee 6. člena ZDoh, po kateri se v osnovo za dohodnino všteva tudi dobiček dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je odmerjen davek od dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po tem zakonu. Po določbi 2. odstavka 123. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 in 87/97) pa pri odmeri dohodnine davčni organ upošteva davčno osnovo, ugotovljeno z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Zakon torej ne določa, da bi morala biti odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti dokončna oziroma pravnomočna. Zato je bila dohodnina za leto 1997 pravilno odmerjena od osnove, v katero je davčni organ vštel tudi dobiček ugotovljen z odmerno odločbo z dne 24.11.1998. Ugovorov, ki se nanašajo na odmero davka od dohodkov iz dejavnosti ni dopustno uveljavljati v postopku odmere dohodnine, kar je tožnici pojasnilo že sodišče prve stopnje. Tožnica jih lahko uveljavlja s pravnimi sredstvi, ki jih je vložila zoper odločbo o odmeri navedenega davka. Zato v pritožbi uveljavljani ugovor o bistveni kršitvi določb postopka ni utemeljen.

Ker ni podan uveljavljani pritožbeni razlog niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

Zadnja sprememba: 21.5.2007

VIR:http://www.sodnapraksa.si