Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 1.7.2011 10:03:40

Enoosebna d.o.o. - poslovodna oseba – status zavarovanca - podlaga za zdravstveno zavarovanje – obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi

Rubrika: Sodna praksa - Vrhovno sodišče, Višje sodišče in Ustavno sodiščeprint Natisni

Enoosebna d.o.o. - poslovodna oseba – status zavarovanca - podlaga za zdravstveno zavarovanje – obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi Racunovodja.com

Opravilna številka: Sodba VIII Ips 158/2009
Opravilna številka 2: VDSS Psp 386/2008
Oddelek: Delovno-socialni oddelek
Datum seje senata: 21.02.2011
Področje: ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Institut: enoosebna d.o.o. - poslovodna oseba – status zavarovanca - podlaga za zdravstveno zavarovanje – obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi
Zveza: ZZVZZ člen 15, 78. ZGD člen 458a. ZDR člen 4, 9, 11, 12, 13, 72. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 8, 9, 12, 13.

JEDRO:
Tožnica del in nalog v enoosebni d.o.o. ni mogla opravljati po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga je kot edina družbenica in zastopnica družbe operativno predstavljala v isti osebi. Bistveni pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in prvega odstavka 9. člena ZDR zato ni bil podan.

Ker pogodba o zaposlitvi, na katero se je tožnica sklicevala ob prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje, glede na ugotovljeno ničnost ni mogla imeti pravnih in dejanskih učinkov pogodbe o zaposlitvi, je tožena stranka utemeljeno zavrnila njeno zahtevo za priznanje statusa zavarovanke na podlagi delovnega razmerja.

IZREK:
Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se zavrne zahtevek tožnice za odpravo odločb tožene stranke št. 1700-292/2005-DI/2 z dne 17. 7. 2006 in št. 1200-172/2005-KR/6 z dne 10. 11. 2005 ter zahtevek za ugotovitev, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja od 6. 12. 2004 dalje.

OBRAZLOŽITEV:
1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnice in odpravilo dokončno odločbo tožene stranke z dne 17. 7. 2006 in odločbo Območne enote Kranj z dne 10. 11. 2005, ugotovilo, da tožnica izpolnjuje pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje po podlagi 01 (iz naslova delovnega razmerja) od 6. 12. 2004 dalje, zavrglo pa je tožbo v delu, v katerem je tožnica zahtevala priznanje spremembe podlage iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica naslovila na toženo stranko predlog za spremembo podlage zavarovanja iz 40 - družbeniki zasebnih družb, ki so poslovodne osebe, na 01 – osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 12. 2006 z družbo D. d.o.o., ki jo je sklenila kot direktorica te družbe, katere sama je tudi ustanoviteljica in edina družbenica. Sodišče je presodilo, da ni utemeljeno stališče tožene stranke, da se lastniki zasebnih družb ne morejo zavarovati iz naslova delovnega razmerja in ne skleniti pogodbe o zaposlitvi z lastno družbo niti v primeru, če je edini ustanovitelj oziroma družbenik družbe hkrati tudi poslovodja (direktor) družbe. Takšne možnosti ne izključujeta Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/2002) niti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, št. 30/93 in nadalj.).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri se uvodoma sklicuje na vse revizijske razloge, v nadaljevanju pa očita sodišču zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.), češ da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je ni mogoče preizkusiti. Navaja, da v tem primeru ne obstajajo vsi elementi pogodbe o zaposlitvi, zlasti ne element podrejenosti, saj ne moremo govoriti, da tožnica opravlja poslovodno delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Gre za isto osebo, ki ne more biti sama sebi delodajalec in delojemalec. Ne gre za razmerje podrejenosti oziroma nadrejenosti v organizacijskem, ekonomskem, disciplinskem, ipd. smislu, kar je vse značilnost odvisnega delovnega razmerja. Če bi sledili temu stališču, lahko pridemo do absurdne situacije, da lahko družbenik enoosebne družbe zahteva odškodnino od poslovodje zaradi tega, ker ne bi opravljal svoje funkcije v skladu s pravnim standardom dobrega gospodarja, kar bi pripeljalo družbo v stečaj. 72. člen ZDR pogodbenima strankama daje le več pogodbene svobode, vendar ne izključuje določbe 4. člena ZDR. Pogodba o zaposlitvi tudi ni edina oziroma izključna možnost za opravljanje funkcije poslovodje v enoosebni družbi. V sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja so osebe vključene na podlagi zakonske prisile, saj zavarovanje nastane ob nastopu z zakonom določenega dejstva, to pa pomeni, da oseba ne more prosto izbirati, ali se bo v zavarovanje vključila ali ne. V skladu s 6. točko 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Uradni list RS, št. 9/92 in nadalj.) so zavarovane osebe, ki so lastniki zasebnih podjetij v Republiki Sloveniji, če niso zavarovani iz drugega naslova. Izpolnitev pogojev za zavarovanje iz drugega naslova pa se presoja glede na veljavne predpise, konkretno glede na določbe ZDR.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v prvi vrsti nekonkretiziran. Tožena stranka ne navede, katerega razloga o odločilnih dejstvih izpodbijana sodba nima, oziroma zaradi katere konkretne pomanjkljivosti je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Tudi sicer iz izpodbijane sodbe izhajajo jasni in obrazloženi razlogi za odločitev, kot sta jo sprejeli sodišči druge in prve stopnje. Ali so ti razlogi utemeljeni, ni vprašanje očitane bistvene kršitve določb postopka, temveč zmotne uporabe materialnega prava.

7. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

http://staro.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815252477/
8. Iz drugega odstavka 78. člena ZZVZZ izhaja, da lastnost zavarovane osebe ugotavlja pristojna služba zavoda na podlagi prijave v zavarovanje, ki jo vloži zavezanec za plačilo prispevkov najpozneje v osmih dneh od dneva začetka zavarovanja. Pri tem se po naslednjem odstavku te zakonske določbe lastnost zavarovane osebe dokazuje z listino, ki jo predpiše zavod. Podlage za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje so določene v 15. členu tega zakona, od kdaj posamezne osebe pridobijo tudi lastnost zavarovanca na teh podlagah pa v 9. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/2003 – prečiščeno besedilo, in nadalj., v nadaljevanju: Pravila). Iz 6. člena Pravil izhaja tudi, da lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju pridobi oseba z dnem, ko so pri njej izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno zavarovanje, pri čemer te pogoje ugotavlja zavod in jih je zavezanec dolžan izkazati z javnimi listnimi in drugimi dokumenti, na podlagi katerih lahko zavod ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje. V primeru neizpolnjenih pogojev zavod zavrne sprejem v takšno zavarovanje (8. člen Pravil). Utemeljenost zahteve se ugotavlja v upravnem postopku z odločbo (12. člen Pravil), zavod pa izda odločbo tudi v primeru, če ugotovi, da bi morala oseba biti zavarovana po drugačnem statusu, kot je prijavljena (13. člen Pravil).

9. V tej zadevi je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica pred 6. 12. 2004 prijavljena v obvezno zavarovanje na podlagi 40, to je podlagi, ki velja za prijavo družbenikov zasebnih družb, ki so poslovodne osebe. Nato je zaradi sklenitve pogodbe o zaposlitvi na toženo stranko naslovila vlogo za spremembo podlage za zavarovanje, in sicer za zavarovanje na podlagi sklenjenega delovnega razmerja v Republiki Sloveniji (1. točka 15. člena ZZVZZ oziroma 1. točka 9. člena Pravil). Tožena stranka tožničini vlogi za spremembo podlage z dne 12. 4. 2005 ni ugodila, ker je tožnica edina družbenica družbe D. d.o.o., obenem pa tudi direktorica te družbe; v takšni situaciji delovno razmerje, ki ga je sklenila z družbo dne 6. 12. 2004, dejansko ne obstoji, saj v njem glede na potrebne elemente delovnega razmerja po ZDR ni razmerja podrejenosti.

10. Glede na navedeno je za razrešitev tega spora pomembna odločitev o vprašanju, ali je poleg dosedanje podlage za zavarovanje pri tožnici obstajala tudi podlaga za obvezno zavarovanje po 1. točki 15. člena ZZVZZ („osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji“), in sicer po pogodbi o zaposlitvi za mesto direktorice, sklenjeni z d.o.o., katere edina družbenica in direktorica je sama tožnica. Na enako vprašanje, vendar v zvezi z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 106/99 in nadalj.), je revizijsko sodišče že odgovorilo. Odgovor je tudi v tem primeru lahko le enak, saj glede navedenega pomembnega vprašanja ZZVZZ in ZPIZ-1 ne določata drugače. Zato tudi za to zadevo veljajo razlogi, ki jih revizijsko sodišče navedlo že v sodbi in sklepu VIII Ips 204/2008 z dne 21. 6. 2010, in iz katerih med drugim izhaja, da ZDR v 72. členu tudi za poslovodne osebe (tudi za direktorje oziroma poslovodje d.o.o.) načelno predvideva možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi. S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje (prvi odstavek 9. člena ZDR). Torej je mogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi v vseh primerih, ko pogodba ureja razmerje, ki ima bistvene elemente delovnega razmerja oziroma, ko so izpolnjeni vsajtemeljni pogoji za sklenitev take pogodbe. To velja tudi za pogodbo o zaposlitvi s poslovodnim delavcem, za katero ZDR v 72. členu sicer določa nekatere posebnosti. Ker lahko člani organov družb kot poslovodne osebe svoje delo v okviru statusnopravne funkcije na podlagi določb ZGD opravljajo tudi na drugi podlagi, je lahko status take poslovodne osebe nasploh odvisen od oblikovanja razmerja med njo in družbo. Če svojo medsebojno pogodbeno razmerje oblikujeta tako, da v njem dejansko obstajajo elementi delovnega razmerja, velja za njuno razmerje delovna zakonodaja z določenimi posebnostmi, če temu ni tako, pa gre za neko drugo vrsto pogodbe. Če se označba pogodbe in dejansko razmerje med strankama ne ujemata, se pravna narava pogodbe presoja po dejanski vsebini razmerja.

11. Bistveni elementi in iz njih izhajajoči temeljni pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi izhajajo iz definicije delovnega razmerja, opredeljeni v 4. členu ZDR. Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti.

12. Iz definicije delovnega razmerja izhaja, da je bistveno za pogodbo o zaposlitvi, da gre za dvostransko pogodbeno razmerje z značilno vsebino. Z določitvijo, da delavec v delovnem razmerju dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, zakon poudarja podrejenost delavca delodajalcu. To je temeljna značilnost pogodbe o zaposlitvi in najpomembnejši opredelilni element delovnega razmerja. Pri tem delodajalec, ki je pravna oseba, sklepa pogodbo o zaposlitvi in izvaja pristojnosti delodajalca iz te pogodbe po svojem zastopniku, določenem v aktu o ustanovitvi, ali pa od njega pooblaščeni osebi. Kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, nastopa v imenu delodajalcev organ, določen z zakonom, aktom o ustanovitvi ali statutom, če le-tega ni, pa lastnik (tretji odstavek 18. člena ZDR).

13. Na podlagi 458 a. člena ZGD lahko sicer tudi edini družbenik d.o.o. sklepa pogodbe v imenu družbe s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko. Do tega lahko pride predvsem zato, ker sta osebna premoženjska sfera družbenika (ki je sočasno direktor oziroma zastopnik družbe) in premoženjska sfera družbe z omejeno odgovornostjo, kot pravne osebe, ločeni. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi in nastanka delovnega razmerja edinega družbenika in direktorja družbe pa gre za notranje razmerje med direktorjem, kot zastopnikom družbe, preko katerega družba izvaja aktivno vlogo delodajalca, in isto fizično osebo, ki bi morala kotdelavec ravnati po navodilih delodajalca, torej iste fizične osebe. Dejansko bi pri tem šlo za razmerje, ko sta značilna nasprotna položaja delavca in delodajalca, brez katerih delovno razmerje ne more nastati in obstajati, združena v isti fizični osebi, tako da je dvostranskost razmerja, značilnega za pogodbo o zaposlitvi, onemogočena.

14. Na podlagi prvega odstavka 11. člena ZDR se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava. To velja tudi za vprašanja ničnosti pogodbe o zaposlitvi (12. člen ZDR), s tem, da na ničnost pogodbe o zaposlitvi pazi sodišče po uradni dolžnosti, nanjo pa se sklicuje tudi vsaka zainteresirana stranka (prvi odstavek 13. člena ZDR).

15. Tožnica del in nalog v družbi ni mogla opravljati po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga je kot edina družbenica in zastopnica družbe operativno predstavljala v isti osebi. Zato ni bil podan bistveni pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in prvega odstavka 9. člena ZDR. Ker pogodba o zaposlitvi, na katero se je sklicevala ob prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje po 15. členu ZZVZZ, glede na ugotovljeno ničnost ni mogla imeti pravnih in dejanskih učinkov pogodbe o zaposlitvi (kvečjemu bi na podlagi 89. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 in nadalj. lahko šlo za civilnopravno pogodbo o poslovodenju), je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo zahtevo za priznanje statusa zavarovanke na podlagi delovnega razmerja.

16. Glede na navedeno sta sodišči druge in prve stopnje zmotno uporabili materialno pravo. V skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP je zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožničin zahtevek za odpravo odločb tožene stranke in za ugotovitev, da izpolnjuje pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja od 6. 12. 2004 dalje.

Ključne besede:
enoosebna d.o.o.
poslovodna oseba
status zavarovanca
podlaga za zdravstveno zavarovanje
obstoj delovnega razmerja
ničnost pogodbe o zaposlitvi

Zadnji članki iz rubrike:

2.12.2019 10:12:30:
Odločba o ugotovitvi, da sta tretji odstavek 310. člena in tretji odstavek 311. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v neskladju z Ustavo

23.10.2019 7:22:24:
Odločba o ugotovitvi, da tretji odstavek 116. člena ter četrti in peti odstavek 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter prvi in drugi odstavek 37. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso v neskladju z Ustavo

17.7.2019 12:37:50:
Dohodnina - status rezidenta - status zavezanca - tožnik v tujini - vročanje pisanj - prepozna pritožba

12.7.2019 22:39:44:
Podjemna pogodba - konkurenčna klavzula - analogna uporaba določil ZOR - delovno razmerje

20.5.2019 8:08:19:
Transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas

Najnovejši članki:

10.7.2020 15:13:06:
PKP4: Podaljšanje ukrepa čakanja na delo in karantena

10.7.2020 14:13:23:
Konec julija zadnje izplačilo povračila nadomestila plače za začasno čakanje in višjo silo po ZIUZEOP in ZIUZEOP-A

8.7.2020 13:46:39:
Poračun regresa za javni sektor za leto 2020

7.7.2020 13:30:34:
Poročilo o gibanju plač za april 2020

7.7.2020 13:27:34:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, maj 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT