Opravilna številka: Sodba I Up 1036/2002
Datum: 22.11.2005

JEDRO: Če račun, ki je priložen zahtevku za vračilo DDV po 54. členu ZDDV nima vseh predpisanih sestavin, niso izpolnjeni pogoji za vračilo DDV. Manjkajoče sestavine računa ne more nadomestiti sklicevanje na pogodbo, sklenjeno med zavezancem in izstavljalcem računa.

ZADEVA:

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 17.12.2000, s katero je ta kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada L. z dne 21.7.2000. S to odločbo prvostopni organ ni ugodil zahtevku tožeče stranke za vračilo davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV). Ugotovil je namreč, da račun, ki ga je izdala družba AA z dne 21.12.1999, ki ga je zahtevku priložila kot dokaz za vračilo DDV, nima navedenega datuma odpošiljanja blaga oziroma opravljanja storitev, kot je to zahtevano v 4. točki 1. odstavka 34. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV, Uradni list RS, št. 89/98). Svojo odločbo je utemeljil tudi z določbami 54. člena ZDDV in 63. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV (Uradni list RS, št. 4/99, 45/99 in 59/99, v nadaljevanju Pravilnik).

Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je za svojo odločitev navedla tožena stranka. Sklicujoč se na 54. člen in 4. točko 1. odstavka 34. člena ZDDV je zavrnilo tožbo. Presodilo je, da je pravilna in zakonita odločitev tožene stranke in prvostopnega upravnega organa, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za vračilo DDV, ker vlogi priloženi račun nima vseh predpisanih sestavin in tako ne more biti podlaga za vračilo DDV.

Tožeča stranka vlaga zoper prvostopno sodbo pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter skladno z določbo 2. odstavka 77. člena ZUS o zadevi odloči samo brez glavne obravnave tako, da zahtevku tožeče stranke za vračilo DDV z dne 21.1.2000 ugodi. Strinja se, da sporni račun nima navedbe datuma odpošiljanja blaga oziroma opravljanja storitev, vendar se v tem delu račun sklicuje na aneks k pogodbi, sklenjeni med tožečo stranko in AA, v kateri je izrecno določeno, da se računi izdajajo v skladu z dinamiko in stopnjo gotovosti opravljenih del, ki so v pogodbi točno določeni tako po višini kot tudi po stopnji gotovosti del. Predmet pogodbe pa so dela, ki se opravljajo v daljšem časovnem obdobju, ki je v pogodbi prav tako točno opredeljeno. Ta pogodba je bila tudi priložena vlogi za vračilo DDV. Priložila pa je tudi pogodbo, sklenjeno med njo in BB, ker se prva pogodba, torej pogodba z AA, sklicuje na to drugo pogodbo. Iz teh pogodb pa jasno izhaja stopnja gotovosti del in s tem tudi datum odpošiljanja blaga oziroma opravljanja storitev. Glede na dejstvo, da je na računu izrecno navedeno, da se datum odpošiljanja blaga oziroma storitev nanaša na datum, ki izhaja iz besedila aneksa k pogodbi, je tožeča stranka prepričana, da ugotovitev sodišča, da obravnavani račun ne vsebuje podatkov o datumu odpošiljanja blaga oziroma opravljanja storitev, ni pravilna. Zato meni, da so izpolnjeni tudi pogoji za vračilo DDV, ki jih določa 6. točka 40. člena ZDDV in tudi pogoji iz 54. člena ZDDV.

Tožena stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

OBRAZLOŽITEV:

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja:

Tudi po presoji pritožbenega sodišča v ZDDV ni podana pravna podlaga, da bi se manjkajoča obvezna sestavina računa, ki je določena v 4. točki 1. odstavka 34. člena ZDDV, to je, datum odpošiljanja blaga oziroma opravljanja storitev, za katero tudi tožeča stranka soglaša, da ni izrecno navedena na računu, lahko nadomestila s sklicevanjem na aneks k pogodbi, sklenjeni med tožečo stranko in izdajateljem računa oziroma tožečo stranko in BB. Po določbah 54. člena ZDDV ima namreč davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, pravico do vračila vstopnega DDV, ki mu je bil zaračunan na podlagi opravljenega prometa blaga oziroma storitev s strani davčnih zavezancev v Sloveniji ali ob uvozu blaga v Slovenijo, le ob pogojih in na način, določen s tem zakonom. Ti pogoji so določeni v 54. členu ZDDV in 97. do 100. členu Pravilnika. Po 3. odstavku 98. člena Pravilnika je treba med drugim zahtevi za vračilo DDV priložiti tudi račune ter ustrezne uvozne dokumente v izvirniku. Po 33. členu ZDDV mora davčni zavezanec za vsak promet blaga oziroma storitev izdati račun ali drug dokument, ki služi kot račun, ter obdržati kopijo računa. Po 3. odstavku 33. člena ZDDV je račun vsak dokument, ki ga izda davčni zavezanec ali druga oseba po njegovem nalogu, na katerem je zaračunan promet blaga oziroma storitev. V 1. odstavku 34. člena ZDDV pa so določeni podatki, ki jih mora vsebovati račun, izdan davčnim zavezancem, med drugim je v 4. točki kot pogoj navedeno tudi, da račun vsebuje datum odpošiljanja blaga oziroma opravljanja storitev. Ta določba je ponovljena tudi v 4. točki 1. odstavka 63. člena Pravilnika. V navedeni določbi ZDDV je po presoji pritožbenega sodišča predpisana stroga obličnost računa, če se želi upoštevati kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji za vračilo DDV.

Niti ZDDV niti katerikoli drug predpis ne določa, da je mogoče namesto navedbe tega podatka na računu tej zakonski obveznosti zadostiti s tem, da se račun sklicuje na aneks k pogodbi. Ker torej obravnavani račun tega podatka ne vsebuje, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita odločitev upravnih organov in prvostopnega sodišča, po kateri v obravnavanem primeru niso izpolnjeni z ZDDV predpisani pogoji za vračilo DDV.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Zadnja sprememba: 21.5.2007

VIR:http://www.sodnapraksa.si