Pojasnilo DURS, št. 4230-477/2010, 30. 12. 2010

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1C (Uradni list RS, št. 85/10) in v tej povezavi s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 104/10) se med drugim spreminjajo pravice in obveznosti davčnih zavezancev, ki uvažajo blago na ozemlje Republike Slovenije po carinskem postopku 42.

V nadaljevanju pojasnjujemo spremembe in odgovarjamo na najpogostejša vprašanja.

Namen carinskega postopka 42

S sprostitvijo blaga v prost promet po carinskem postopku 42 se neskupnostno blago sprosti v prost promet v Sloveniji. Pri tem je blago oproščeno plačila DDV in nekaterih drugih dajatev, ker uvoznik opravi davčno oproščeno dobavo blaga prejemniku v drugo državo članico Unije.

Pogoji za oprostitev plačila DDV

V skladu s 4. točko prvega odstavka 50. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB2 in 85/10) je uvoz blaga, odposlanega ali odpeljanega iz tretjega ozemlja ali iz tretje države in uvoženega v državo članico, ki ni namembna država članica, oproščen plačila DDV, če je dobava takega blaga, ki jo opravi uvoznik, kot je opredeljen v 6. točki prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, oproščena plačila DDV v skladu s 46. členom ZDDV-1.

Nov, drugi odstavek 50. člena ZDDV-1 določa, da je uvoz blaga iz 4. točke prvega odstavka istega člena oproščen plačila DDV, če uvozu blaga sledi oproščena dobava blaga v skladu s 1. in 4. točko 46. člena ZDDV-1, le če uvoznik v trenutku uvoza pristojnemu carinskemu organu zagotovi vsaj naslednje informacije:

a) svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji ali identifikacijsko številko za DDV svojega davčnega zastopnika, ki je dolžan plačati DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji;

b) identifikacijsko številko za DDV prejemnika blaga, ki mu je dobavljeno v skladu s 1. točko 46. člena ZDDV-1, izdano v drugi državi članici, ali svojo identifikacijsko številko za DDV, izdano v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če je blago predmet prenosa v skladu s 4. točko 46. člena ZDDV-1;

c) dokaz, da je uvoženo blago namenjeno, da se odpelje ali odpošlje iz Slovenije v drugo državo članico.

Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10 in 104/10) v 80. členu določa, da davčni zavezanec podatke iz točk a in b drugega odstavka 50. člena ZDDV-1 navede v carinski deklaraciji. Kot dokaz iz točke c pa predloži ustrezno prevozno listino glede na vrsto prevoza ali drug ustrezni dokument, iz katerega mora biti nedvoumno razvidno, da je namembni kraj tega blaga druga država članica.

Blago, sproščeno v prost promet po carinskem postopku 42, pred dobavo v drugo državo članico ne sme biti predmet dodelave ali obdelave.

Davčni zastopnik

V tretjem členu pravilnika je določeno, da davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v drugi državi članici, lahko uveljavi oprostitev plačila DDV ob uvozu blaga v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDDV-1 le, če se identificira za namene DDV v Sloveniji ali če imenuje davčnega zastopnika.

Za davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, pa velja, da lahko uveljavi oprostitev plačila DDV ob uvozu blaga v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDDV-1 le, če se identificira za namene DDV v Sloveniji in če imenuje davčnega zastopnika, ki za njegov račun izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV.

Izhajajoč iz četrtega člena pravilnika je davčni zastopnik lahko pravna ali fizična oseba, ki:

• opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDDV-1,
• ima sedež oziroma stalno prebivališče v Sloveniji in
• je identificirana za namene DDV v skladu z 79. členom ZDDV-1.

Davčni zastopnik v imenu davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, sestavlja in predlaga rekapitulacijska poročila in je v primeru nastanka obveznosti plačila DDV na ozemlju Slovenije določen kot plačnik davka).

Davčni zastopnik posreduje pisno pooblastilo davčnega zavezanca pristojnemu davčnemu uradu. To je tistemu davčnemu uradu, pri katerem je vpisan v register davčni zastopnik. Obrazec pooblastila se nahaja na spletnih straneh DURS:

http://www.durs.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/1658/5676/8696e49a7d/.

Če istega davčnega zastopnika imenuje več davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, tak davčni zastopnik predlaga davčnemu organu obračune DDV in rekapitulacijska poročila za vsakega davčnega zavezanca posebej.

Če davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v drugi državi članici, imenuje davčnega zastopnika, mora davčni zastopnik v obrazcu DDV-O navesti identifikacijsko številko za DDV zastopane osebe (če ta oseba ni identificirana za namene DDV v Sloveniji, navede identifikacijsko številko za DDV, pod katero je zastopana oseba identificirana za namene DDV v državi članici sedeža – polje 01 obrazca DDV-O) ter ugotoviti davčno obveznost zastopane osebe in jo izkazati v obračunu DDV za davčno obdobje, za katero se izpolnjuje obrazec DDV-O. Davčni zastopnik vlaga obrazec DDV-O pod svojo identifikacijsko številko – polje 02 obrazca DDV-O. V polje 12 obrazca DDV-O davčni zastopnik vpiše vrednost oproščene dobave blaga v drugo državo članico. Vrednost v polju 12 obrazca DDV-O je enaka seštevku skupnih vrednosti dobav blaga po carinskem postopku 42 in 63 (polje A 14 obrazca RP-O), zmanjšana za morebitne popravke vrednosti dobav blaga po carinskem postopku 42 in 63 (seštevek popravkov iz polja B 4 obrazca RP-O) v davčnem obdobju. Glej sliko 1.

Slika 1: Izsek obrazca DDV-O (s klikom na sliko se odpre večja slika)

Če davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v drugi državi članici, imenuje davčnega zastopnika, mora davčni zastopnik v obrazcu RP-O navesti identifikacijsko številko za DDV zastopane osebe (če ta oseba ni identificirana za namene DDV v Sloveniji, navede identifikacijsko številko za DDV, pod katero je zastopana oseba identificirana za namene DDV v državi članici sedeža – polje 10 obrazca RP-O) in izkazati podatke o dobavah blaga znotraj Unije, ki jih opravi ta oseba, za obdobje poročanja, za katero se izpolnjuje rekapitulacijsko poročilo, in podatke o popravkih za pretekla obdobja poročanja. Davčni zastopnik vlaga obrazec RP-O pod svojo identifikacijsko številko – polje 13 obrazca RP-O. Glej sliko 2.

Slika 2: Izsek obrazca RP-O

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, lahko pooblasti samo enega davčnega zastopnika.

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

1. Ali morajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Sloveniji, pred vložitvijo zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV razpolagati z davčno številko tudi v primeru, ko identifikacijsko številko za DDV pridobivajo izključno zaradi carinskega postopka 42?

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji in se želi identificirati za namene DDV, mora pred vložitvijo zahtevka za izdajo identifikacijske številke razpolagati s slovensko davčno številko. To pomeni, da najprej izpolni obrazec DR-04 za dodelitev davčne številke, po prejemu le-te pa lahko vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV.

Davčni zavezanec, ki opravi uvoz blaga, ki je oproščen plačila DDV v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDDV-1 (v nadaljevanju: davčni zavezanec, ki opravi uvoz blaga po carinskem postopku 42), predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke, preden bo vložil carinsko deklaracijo z zahtevkom za oprostitev plačila DDV. V tem primeru davčnemu zavezancu ni treba priložiti pogodbe ali predpogodbe oziroma drugega dokazila, iz katerega bi bil razviden njegov namen opravljati dejavnost v Sloveniji.

2. V kakšnem roku bo možno izvesti pridobitev davčne številke in identifikacijo za namene DDV?

Davčni organ opravi vpis v davčni register in dodeli zavezancu za davek davčno številko, če je prijava za vpis predložena v predpisani vsebini in so ji predložene predpisane listine. Davčni organ v osmih dneh izda potrdilo o vpisu, na katerem navede davčno številko.

Davčni organ izda davčnemu zavezancu, ki opravi uvoz blaga po carinskem postopku 42, identifikacijsko številko za DDV v treh dneh od vložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.

3. Ali se bodo lahko davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Sloveniji, identificirali za namene DDV pri kateremkoli davčnem uradu?

Davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Sloveniji, se lahko identificirajo za namene DDV pri kateremkoli davčnem uradu, praviloma pa velja, da se davčni zavezanci, ki nimajo sedeža ali druge oblike registracije v Sloveniji, vpišejo v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega bodo opravljali dejavnost.

4. Ali morajo davčni zavezanci s sedežem v tretji državi, ki so že identificirani za DDV v Sloveniji in imajo v Sloveniji pooblaščenca, določiti davčnega zastopnika?

Da. Davčni zavezanci s sedežem v tretji državi, ki so že identificirani za DDV v Sloveniji in imajo v Sloveniji pooblaščenca, morajo s pisnim pooblastilom, ki ga davčnemu organu predloži davčni zastopnik, določiti davčnega zastopnika, ki bo za njih izpolnjeval obveznosti iz naslova DDV.

5. Ali bo identifikacija za DDV obvezna za davčnega zavezanca s sedežem v drugi državi članici, če ne bo določil davčnega zastopnika in bi potreboval identifikacijsko številko le zaradi uvoza in davčno oproščene dobave v drugo državo članico?

Če davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici, ki želi opraviti uvoz blaga po carinskem postopku 42, ne določi davčnega zastopnika, se mora identificirati za DDV v Sloveniji.

6. Ali se mora davčni zastopnik doregistrirati ali pa zadostuje samo pooblastilo davčnega zavezanca, s katerim ga pooblasti, da izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV, ki veljajo za postopek uveljavljanja oprostitve plačila DDV ob uvozu blaga po carinskih postopkih 42 in 63?

Doregistracija ni potrebna. Davčnemu organu, pri katerem ste vpisani v register davčnih zavezancev, identificiranih za DDV, predložite pisno pooblastilo pooblastitelja.

7. V primeru, da uvoznik pridobi identifikacijsko številko za DDV, ali mora to identifikacijsko številko za DDV uporabljati na računih, ki jih izstavi končnemu prejemniku za blago uvoženo po carinskem postopku 42 v Sloveniji?

Da. Davčni zavezanec, ki pridobi identifikacijsko številko za DDV v Sloveniji, na izdanih računih navaja slovensko identifikacijsko številko.

8. Kakšno odgovornost ima davčni zastopnik v primeru utaje davkov? Kdaj nastopi obveznost za plačilo DDV z vidika solidarnosti? Ali bo davčni organ najprej bremenil uvoznika in šele nato zastopnika?

Davčni zastopniki neposredno ne nosijo solidarne odgovornosti v smislu 76.b člena ZDDV-1, vendar ob tem velja omeniti, da je imenovani davčni zastopnik na podlagi drugega odstavka 76. člena ZDDV-1 določen kot plačnik DDV. Navedeno pomeni, da je davčni zastopnik v primeru, da nastane obveznost obračuna DDV v Sloveniji (npr.: blago ne bo zapustilo ozemlja Slovenije), določen kot plačnik davka. V primeru neplačila davka bo davčni organ pričel s postopki izterjave davčnega dolga od davčnega zastopnika.

9. Kdaj bo ugasnila obveznost davčnega zastopnika za plačilo DDV (bo dovolj od prejemnika potrjen izvod tovornega lista)?

Obveznost davčnega zastopnika za plačilo DDV (v primeru iz 8. točke) preneha s potekom zastaralnih rokov, določenih v zakonu, ki ureja davčni postopek.

10. Stranka s slovensko identifikacijsko številko sprosti blago v prost promet po carinskem postopku 42. Blago se odpelje v njegovo skladišče na Nizozemsko. Ali izda račun samemu sebi z nizozemsko identifikacijsko številko in ali si lahko le prefakturira vrednost za potrebe prijave davka na Nizozemskem?

Na podlagi 85. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.

Med drugim mora davčni zavezanec zagotoviti podatke tudi o dobavah, ki jih opravi za lastno rabo (self-supplies).

Podlaga za knjigovodsko evidentiranje davčno pomembnih dogodkov so ustrezne listine, kot so izdani in prejeti računi, knjigovodske listine o izvršenih in prejetih plačilih, carinske deklaracije in vse druge listine, ki so pomembne za obračun in plačilo DDV.

V obravnavanem primeru se lahko izda račun (samemu sebi iz slovenske na nizozemsko identifikacijsko številko) ali drug dokument, ki vsebuje podatke, iz katerih je mogoče razbrati, kakšna dobava je bila opravljena, komu je bila opravljena ter kakšna sta vrednost opravljene dobave (davčna osnova) in znesek DDV. O takšni dobavi je treba poročati v obračunu DDV in v rekapitulacijskem poročilu.

11. Katera vrednost blaga se upošteva za namene poročanja v obračun DDV in v rekapitulacijsko poročilo?

Davčni zavezanec oziroma davčni zastopnik v obračun DDV in rekapitulacijsko poročilo vpiše skupno vrednost blaga, ugotovljeno na podlagi dokumentov, ki jih uvoznik izda prejemniku blaga v drugo državo članico, in ki v skladu z ZDDV-1 predstavlja davčno osnovo za obračun DDV.

V primeru dobave blaga za svoj račun v drugo državo članico, se v obračun DDV in rekapitulacijsko poročilo vpiše carinska vrednost blaga, povečana za morebitne obračunane carinske in antidumpinške dajatve.

Na spletnih straneh DURS sta objavljeni pojasnili (DDV in postopek 42; DDV in postopek 42 - dodatno pojasnilo), ki obširneje odgovarjata na zastavljeno vprašanje.

12. Ali bodo lahko špediterji tudi davčni zastopniki?

Da, če bodo izpolnjevali vse pogoje, ki so določeni v 4. členu pravilnika.

13. Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, določi davčnega zastopnika v Sloveniji. Zaradi nesoglasij s stranko ali kakršnega koli drugega razloga obstoječi davčni zastopnik ne želi biti več davčni zastopnik za tega davčnega zavezanca. Kakšne so možnosti prekinitve, časovni in postopkovni okviri?

Prekinitev imenovanja davčnega zastopnika se predloži pristojnemu davčnemu uradu z enakim pooblastilom, kot je bilo predloženo za imenovanje, le da se v tem primeru izpolni tudi podatek o datumu prenehanja veljavnosti pooblastila.

14. Ker v primeru odpreme blaga z železnico ni veliko papirne dokumentacije, davčnega zavezanca zanima, s katerimi dokumenti lahko dokazuje, da je blago zapustilo ozemlje Slovenije?

Davčni zavezanec kot dokaz iz točke c drugega odstavka 50. člena ZDDV-1 predloži ustrezno prevozno listino glede na vrsto prevoza ali drug ustrezni dokument, iz katerega mora biti nedvoumno razvidno, da je namembni kraj tega blaga druga država članica.

15. V primeru, da se želi podjetje iz druge države članice identificirati za namene DDV (z obrazcem DDV-P3 ter priloženim potrdilom, da so davčni zavezanci v svoji državi), ter sâmo oddajati DDV-O in RP-O, ali morajo imeti že veljavno identifikacijsko številko za DDV v drugi državi članici?

Davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Sloveniji, za namene identifikacije za DDV v Sloveniji ne potrebujejo identifikacijske številke, izdane v drugi državi članici. Ob tem opozarjamo, da v tem primeru tako ni mogoče opraviti dobave blaga po postopku 42 samemu sebi v drugo državo članico.

16. Davčnega zavezanca zanima, ali mora v primeru, da bo kot špediter davčni zastopnik za njegove stranke (samo za davčno obravnavo dobave v drugo državo članico), odpreti oziroma pridobiti novo identifikacijsko številko za DDV ali je lahko davčni zastopnik že pod obstoječo identifikacijsko številko za DDV?

Davčni zastopnik vlaga obrazca DDV-O in RP-O pod svojo identifikacijsko številko za DDV kar pomeni, da za vsakega davčnega zavezanca, ki ga zastopa, ne pridobi nove identifikacijske številke, ampak uporablja samo eno (svojo, že obstoječo) identifikacijsko številko za DDV.

17. Davčni zavezanec v Luki Koper v carinski postopek 42 prijavi 10 kontejnerjev blaga, ki ga po carinjenju prepelje v njegovo skladišče v Ljubljani. Blago nato sortira in pripravi za različne kraje v drugih državah Unije. Zanima ga, ali se lahko blago v skladišču v Ljubljani pretovori iz kontejnerja na kamion, sortira in nato odpošlje v drugo državo članico?

V tem primeru ob carinjenju blaga ni mogoče uveljaviti oprostitev plačila DDV v skladu s 4. točko prvega odstavka 50. člena ZDDV-1, ker za to niso izpolnjeni predpisani pogoji.

18. Uvoznik blaga je špansko podjetje, ki blago odpremi na Madžarsko v skladišče, kjer se bo blago prodalo madžarskim kupcem, vendar se še ne ve, katerim. Davčnega zavezanca zanima, koga imenuje na izjavi o plačilu davka?

Tudi v tem primeru za oprostitev plačila DDV v skladu s 4. točko prvega odstavka 50. člena ZDDV-1 niso izpolnjeni zakonski pogoji. Uvoznik blaga mora namreč v trenutku carinjenja razpolagati s podatkom, kdo je prejemnik blaga v drugi državi članici. Oprostitev bi bilo mogoče uveljaviti, če je špansko podjetje identificirano za DDV na Madžarskem in opravi davčno oproščeno dobavo samemu sebi v drugo državo članico.