Pojasnilo DURS, št. 4230-62/2007, 15. 2. 2007

Davčni zavezanec opravlja storitve unovčevanja terjatev na različne načine, bodisi prek odkupa terjatev ali po sistemu faktoringa. Končni rezultat storitve je nakazilo denarja naročniku storitve (upniku), znižano za vrednost opravljene storitve. V zvezi s tem odgovarjamo na vprašanje davčnega zavezanca:

Ali se od storitev odkupa terjatev in faktoringa, ki jih davčni zavezanec opravi za hrvaškega naročnika, obračuna DDV, kadar odkupi njegovo terjatev do slovenskega podjetja?

V skladu s posebnim pravilom dejanske uporabe in uživanja storitev mora davčni zavezanec od storitev faktoringa in odkupa terjatev, opravljenih za hrvaškega naročnika, ki prodaja svoje terjatve do slovenskega podjetja, obračunati DDV.

Na podlagi tretje točke prvega odstavka 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06) se DDV obračunava od opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo. ZDDV-1 določa oprostitve finančnih storitev v 44. členu. Oproščene plačila DDV so le tiste finančne storitve, ki so v 4. točki tega člena izrecno navedene. Storitve izterjave dolgov in faktoringa so v 4. c točki prvega odstavka 27. člena ZDDV-1 izvzete iz oprostitev plačila DDV, tako se od storitev izterjave dolgov in faktoringa obračunava in plačuje DDV.

Na podlagi prvega odstavka 29. člena ZDDV-1 se za kraj obdavčitve finančnih storitev šteje kraj, kjer ima naročnik sedež ali stalno poslovno enoto, za katero je storitev opravljena, oziroma če takega kraja ni, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva, če so storitve opravljene za naročnika s sedežem zunaj Skupnosti ali za davčnega zavezanca s sedežem v drugi državi članici. Na podlagi te določbe se za kraj obdavčitve finančnih storitev, opravljenih osebam iz tretje države, šteje kraj zunaj Skupnosti, vendar pa je po 29. členu Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06) treba upoštevati še posebno pravilo dejanske uporabe in užitka storitev.

Za storitve iz prvega odstavka 29. člena ZDDV-1 (razen za storitve iz točke k prvega odstavka 29. člena ZDDV-1, ki se opravijo za osebe, ki niso davčni zavezanci) in pri dajanju prevoznih sredstev v najem se šteje, da je:

• kraj opravljenih storitev, ki bi bil v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZDDV-1 v Sloveniji, zunaj Skupnosti, če se storitve dejansko uporabijo in uživajo zunaj Skupnosti;
• kraj opravljenih storitev, ki bi bil v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZDDV-1 zunaj Skupnosti, v Sloveniji, če se storitve dejansko uporabijo in uživajo v Sloveniji.

V opisanem primeru davčni zavezanec opravi storitev odkupa terjatev ali storitev faktoringa za hrvaškega naročnika, ki prodaja svoje terjatve do slovenskega podjetja. Kraj obdavčitve navedenih storitev je v skladu s pravilom dejanske uporabe in uživanja storitev v Sloveniji. Davčni zavezanec mora tako od storitev odkupa terjatev in storitev faktoringa, opravljenih hrvaškemu naročniku, obračunati DDV.