Opravilna številka: Sodba I Up 818/2004
Datum: 28.2.2005

JEDRO: Sestava ledenih čajev je res dejansko vprašanje, vendar je njihova uvrstitev v določeno tarifno številko pravno vprašanje. Glede na sestavo ledenih čajev, ki izhaja tudi iz deklaracij, se ledeni čaji ne morejo uvrstiti med naravne sadne sokove.

IZREK: Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi delno ugodi in se odločba tožene stranke z dne 19.6.1998 odpravi v delu, ki se nanaša na zamudne obresti v točki 2. odločbe Davčnega urada M.S., Davčne uprave Republike Slovenije z dne 17.2.1998 in se v tem delu zadeva vrne v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba zavrne in izpodbijana sodba potrdi.

OBRAZLOŽITEV:

Sodišče prve stopnje je v izvrševanju sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. I Up 242/2000-2 z dne 27.1.2004 z izpodbijano sodbo v ponovljenem postopku ponovno zavrnila tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 19.6.1998. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada M.S. z dne 17.2.1998, s katero je bilo tožeči stranki naloženo plačilo davka od prometa proizvodov po tarifni številki 1 Tarife davka od prometa proizvodov v znesku 155.879.244,05 SIT in obračun ter plačilo zamudnih obresti od posameznega zneska neplačanega davka.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navaja, da je v obravnavanem primeru med strankama sporno uvrščanje brezalkoholnih pijač - ledenih čajev po Tarifi davka od prometa proizvodov, ki je sestavni del Zakona o prometnem davku (ZPD). Tožeča stranka je pri obračunavanju in plačevanju prometnega davka štela, da se ledeni čaj uvršča med proizvode, razvrščene v tarifno številko 3 Tarife davka od prometa proizvodov in je od teh proizvodov obračunavala in plačevala prometni davek po stopnji 6,5%. V inšpekcijskem postopku pa je bilo ugotovljeno, da je treba ledeni čaj uvrstiti v tarifno številko 1 Tarife davka od prometa proizvodov, ki v 2. odstavku določa, da se ne glede na prejšnji odstavek od piva in brezalkoholnih pijač, razen naravnih sokov in sadnih napitkov, plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 26%. Temu stališču pritrjuje tudi sodišče prve stopnje. Davek od prometa proizvodov po 2. odstavku tarifne številke 3 Tarife davka od prometa proizvodov je mogoče obračunati in plačati po 6,5% stopnji le, če gre za promet naravnih sadnih sokov in sadnih napitkov. Ob upoštevanju sestave ledenih čajev, ki je bila ugotovljena v postopku iz deklaracij izdelkov, ki jih je predložila tožeča stranka in se nahaja v spisu, se ledeni čaj ne more uvrstiti med naravne sadne sokove oziroma sadne napitke. Zato ni treba angažirati izvedenca, kot je predlagala tožeča stranka. Obravnavani ledeni čaj po svoji sestavi namreč ni proizveden samo iz naravnih sadnih sestavin, kar je bistveni element za presojo v tej sporni zadevi. Sodišče prve stopnje se sklicuje tudi na stališče Vrhovnega sodišča, sprejetega v sodbi, opr. št. I Up 1151/2003-4. V zvezi s sklicevanjem na mnenje Biotehniške fakultete sodišče prve stopnje meni, da ni stvar izvedenca, v katero tarifno kategorijo ZPD sodi izdelek določene vrste.

Tožeča stranka v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ponovno se sklicuje na mnenje Biotehniške fakultete, iz katerega naj bi izhajalo, da je sporni ledeni čaj pridobljen iz sadja, gozdnih sadežev ter njihovih koncentratov z dodatkom vode. Gre za dejansko vprašanje in natančno ugotovitev odločilnega dejstva. Tožena stranka je namreč brez ustreznega strokovnega znanja ocenjevala deklaracijo, zlasti tudi dejansko vsebino proizvoda ledenega čaja. Tožeča stranka ponovno zatrjuje, da so ledeni čaji sestavljeni v največji meri iz sadja. Zato ju je treba obravnavati in razvrstiti v tarifo št. 3, davek pa bi moral znašati 6,5%.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Po določbi 44. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS, Uradni list, št. 15/94 in 64/2001) se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

Med upravnim sporom je Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo, št. U-1-356/02-14 z dne 23.9.2004 (Uradni list RS, št. 109/04) odločilo, da je bil Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98, 108/99 in 97/01, ZDavP) v neskladju z Ustavo iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe (1. točka izreka); v zadevah iz 406. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04) začnejo zamudne obresti teči z dnem izvršljivosti davčne odločbe (2. točka izreka). Ustavno sodišče je v tej odločbi ugotovilo, da ima tudi ugotovitev neskladnosti zakona, ki je med postopkom prenehal veljati, lahko le učinek razveljavitve. Ustavno sodišče je razsodilo, da davčni zavezanec svojega položaja za primer, če mu je za davčno odločbo naložena izpolnitev davčne obveznosti, ki bi že morala biti izpolnjena, prav zaradi neomejenega teka zamudnih obresti, ki tečejo tudi za čas, ko davčna obveznost še ni bila ugotovljena, ne more v naprej ugotoviti oziroma predvideti. Zato je v pravno negotovem položaju.

V obravnavani zadevi je podana situacija, ko bi tožečo stranko zaradi obračunanih zamudnih obresti bremenile posledice zamude v obliki zamudnih obresti za tisti čas, ko njena davčna obveznost sploh še ni bila ugotovljena, pa bi jo morale šele z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka, to je po izteku z zakonom določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (4. odstavek 15.a člena ZDavP). Navedena odločba ustavnega sodišča pa je začela učinkovati, ko o pritožbi še ni bilo odločeno. Zato glede na določbo 44. člena ZUstS protiustavne določbe ZDavP ni mogel uporabiti kot pravno podlago pri odločanju o zamudnih obrestih.

Tožena stranka bo glede na navedeno morala pri ponovnem odločanju o zamudnih obrestih upoštevati navedeno odločbo ustavnega sodišča.

Po presoji pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje v preostalem delu, ki se ne nanaša na zamudne obresti, pravilno odločilo. Po stopnji 6,5% se je v obdobju, na katerega se nanaša prvostopna odločba v obravnavani zadevi, na podlagi 2. odstavka III Tarife davka od prometa proizvodov plačeval davek od prometa naravnih sadnih sokov in sadnih napitkov. Proti uvrstitvi spornih ledenih čajev med naravne sadne sokove in sadne napitke govori že njihovo poimenovanje. Tožeča stranka jih je sama poimenovala ledeni čaji in ne naravni sadni sokovi oziroma sadni napitki. Njihove sestavine (vsebina) so navedene v deklaraciji, ki je na embalaži vsakega proizvoda. Deklaracije za posamezne vrste ledenih čajev je tožeča stranka tudi sama predložila prvostopnemu upravnemu organu v postopku inšpiciranja pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja prometnega davka. V prvostopenjski odločbi je navedena vsebina deklaracij, iz njih pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da ne gre za naravne sadne sokove oziroma sadne napitke v smislu Pravilnika o uporabi Zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 6/92, 8/92, 29/92, 15/93, 39/93, 37/95 in 5/97).

Tožeča stranka v postopku ni zatrjevala, da se vsebina spornih izdelkov razlikuje od tiste, ki je razvidna iz deklaracij. Zato je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz take sestave spornih ledenih čajev, kot je to tožeča stranka sama opredelila na deklaracijah, ter pravilno pritrdilo toženi stranki, da nobeden od spornih ledenih čajev ni naravni sok ali sadni napitek, ker ne vsebuje le naravne sadne sestavine. Pritožbeni ugovor, da dejansko stanje v postopku ni bilo popolno ugotovljeno, ker ni bilo upoštevano strokovno mnenje Biotehniške fakultete, je zato neutemeljen.

Po presoji Vrhovnega sodišča je sestava spornih ledenih čajev res dejansko vprašanje, vendar pa je njihova uvrstitev v tarifno številko Tarife davka od prometa proizvodov pravno vprašanje. Glede na sestavo spornih ledenih čajev, ugotovljeno v upravnem postopku, se ti, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, ne morejo uvrstiti med naravne sadne sokove oziroma sadne napitke in posledično v tarifno številko 3 s stopnjo prometnega davka 6,5%. Predpisa, ki sta veljala za obdobje, na katerega se nanaša prvostopna odločba, in sicer Zakon o prometnem davku in Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku, tudi po nobeni metodi pravne razlage ne dopuščata interpretacije, kot jo zagovarja tožeča stranka. Uvrstitev spornih ledenih čajev med brezalkoholne pijače s prometnim davkom po 26% stopnji ima torej podlago v sestavinah spornih ledenih čajev, kot so navedene v deklaracijah in v ureditvi 2. odstavka tarifne številke 1 Tarife davka od prometa proizvodov, po kateri se od piva in brezalkoholnih pijač, razen naravnih sokov in sadnih napitkov, plačuje davek od prometa proizvodov po 26% stopnji.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, na podlagi določbe 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS ugodilo, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je v tem delu tožbi ugodilo in na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS odpravilo v tem sporu izpodbijano odločbo tožene stranke ter ji zadevo na podlagi 2. in 3. odstavka 60. člena ZUS vrnilo v ponoven postopek; v preostalem delu pa je neutemeljeno pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Zadnja sprememba: 21.5.2007

VIR:http://www.sodnapraksa.si