Pojasnilo DURS, št. 4217-226/2009, 22. 9. 2009

Ta informacija je namenjena tujemu podjetju in tujemu podjetniku, ki je za davčne namene rezident druge države, vendar v Sloveniji opravlja svojo dejavnost kot nerezident.

Vsebina:

A) Opravljanje gospodarske dejavnosti v Sloveniji

B) Davčno obdobje ter obračunavanje in plačevanja davka

C) Davčni odtegljaj

D) Davek na dodano vrednost

E) Davek od prometa zavarovalnih poslov

A) Opravljanje gospodarske dejavnosti v Sloveniji

Opravljanje dejavnosti tujega podjetja v Sloveniji zajema njegovo vsakršno ekonomsko aktivnost na območju Slovenije.

Tuji podjetnik v Sloveniji opravlja svojo dejavnost, če dosega dohodek z opravljanjem vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti. Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti, sta, da se dejavnost opravlja trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za enkraten ali občasen posel) in neodvisno oz. samostojno (zavezanec opravlja dejavnost za svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter za opravljanje dejavnosti jamči z vsem svojim premoženjem).

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, 117/06, 56/08, 76/08, 92/08 in 5/09) ureja sistem in določa obveznost plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb.

Sistem in obveznost plačevanja davka od dohodka iz dejavnosti fizične osebe ureja Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 28/08, 78/08, 92/08, 125/08 in 20/09).

Kriteriji, na podlagi katerih se opravljanje dejavnosti nerezidenta (pravne ali fizične osebe) v Sloveniji lahko opredeli za poslovno enoto v Sloveniji, so določeni v ZDDPO-2.

Poslovna enota nerezidenta je kraj poslovanja, v katerem ali preko katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji. Aktivnosti nerezidenta, ki imajo pripravljalno ali pomožno naravo, ne predstavljajo poslovne enote nerezidenta.

Gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, se šteje za poslovno enoto nerezidenta, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot 12 mesecev.

Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava posrednik, ki deluje v imenu nerezidenta, v zvezi s katerimikoli dejavnostmi oziroma posli za nerezidenta, če ima in običajno uporablja pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu nerezidenta. Posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti kot borzni posrednik, posrednik s splošnim pooblastilom ali katerikoli drug neodvisni posrednik, se šteje za poslovno enoto nerezidenta, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu nerezidenta in se pogoji in okoliščine v poslovnih in finančnih razmerjih med tem nerezidentom in tem posrednikom razlikujejo od tistih, ki bi bili v razmerjih med nepovezanimi osebami.

Tuji podjetnik – nerezident v Sloveniji ne plačuje davka od dohodka iz dejavnosti – razen od dohodka iz dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika – če dejavnosti v Sloveniji ne opravlja v ali preko poslovne enote in je prisoten v Sloveniji manj kot 183 dni v kateremkoli obdobju 12 mesecev in ne gre za dohodke, od katerih se obračunava davčni odtegljaj.

Postopek registracije poslovne enote nerezidenta

V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah lahko tuje podjetje opravlja pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji preko podružnic. Pred vpisom podružnice v sodni register tuje podjetje ne more začeti opravljati dejavnosti v Republiki Sloveniji. Tuje podjetje je pri poslovanju v Sloveniji glede svojih pravic, obveznosti in odgovornosti izenačeno z družbami ali podjetniki s sedežem v Sloveniji.

Zakon o gospodarskih družbah določa obveznost registracije podružnice tujega podjetja. Več informacij lahko pridobite na Ministrstvu za gospodarstvo (gp.mg(at)gov.si).

Ne glede na obveznost registracije podružnice po Zakonu o gospodarskih družbah, se v davčni register, ki ga vodi Davčna uprava RS, vpiše vsaka pravna oseba in fizična oseba, ki nima sedeža ali druge registrirane oblike v Sloveniji in opravlja aktivnosti na območju Slovenije.

Tuja pravna oseba predloži prijavo za vpis v davčni register davčnemu uradu, na območju katerega bo opravljala dejavnost, pred začetkom opravljanja dejavnosti na območju Slovenije. Tuja fizična oseba predloži prijavo za vpis v davčni register davčnemu uradu, na območju katerega bo opravljala dejavnost, v osmih dneh po začetku opravljanja dejavnosti.

B) Davčno obdobje ter obračunavanje in plačevanja davka

Kadar tuja podjetja in tuji podjetniki opravljajo svojo gospodarsko dejavnost v Sloveniji, so zavezani za davek od tistega dela dobička, ki ga dosežejo v Sloveniji preko poslovne enote.

Davek od dohodkov pravnih oseb

Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb se ugotavlja na podlagi davčnega obračuna za davčno obdobje, ki je praviloma enako koledarskemu letu. Davčni zavezanec pa lahko kot davčno obdobje izbere tudi poslovno leto, ki se razlikuje od koledarskega leta. V tem primeru mora o izbiri obvestiti davčni organ, izbranega davčnega obdobja pa ne sme spreminjati tri leta.

Zavezanec obračunava in plačuje davek od dohodkov pravnih oseb po načelu samoobdavčitve na podlagi davčnega obračuna, ki ga sestavi za davčno obdobje. Zavezanec predloži davčni obračun pristojnemu davčnemu organu v roku treh mesecev od začetka tekočega davčnega obdobja (koledarskega oziroma poslovnega leta) za preteklo davčno obdobje. Razliko med plačano akontacijo in izračunanim davkom na podlagi davčnega obračuna mora zavezanec plačati v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna. Preveč plačani znesek davka vrne davčni organ najkasneje v roku 30 dni od predložitve zahtevka, ki ga lahko davčni zavezanec predloži hkrati ob predložitvi davčnega obračuna.

Poslovna enota nerezidenta in nerezident se štejeta za povezani osebi, za kateri se uporabljajo pravila o transfernih cenah, kamor sodi tudi obveznost zagotavljanja dokumentacije v zvezi s transfernimi cenami.

Davek od dohodkov iz dejavnosti

Zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov morajo davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta predložiti obrazec davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerega vpišejo prihodke in odhodke, ki so jih dosegli v preteklem letu. Od ugotovljene davčne osnove, tj. dobička, morajo zavezanci plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

C) Davčni odtegljaj

Če poslovna enota nerezidenta (tujega podjetja ali tujega podjetnika) izplačuje določene dohodke, ki imajo vir v Sloveniji, se od teh dohodkov plača davčni odtegljaj.

Z davčnim odtegljajem po stopnji 15% so obdavčeni naslednji dohodki (razen dividend in dohodkov podobnim dividendam, izplačanih preko poslovne enote nerezidenta, ki se nahaja v Sloveniji):

• dividende in dohodki, podobni dividendam; med dohodke podobne dividendam se štejejo tudi prikrita izplačila dobička;
• plačila za obresti, razen obresti v posebej določenih primerih;
• plačila za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugi podobni dohodki;
• plačila za zakup nepremičnin, ki se nahajajo v Sloveniji;
• plačila za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta izplačila pripadajo drugi osebi;
• plačila za storitve, če so opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, ki niso članice EU in v katerih je splošna stopnja obdavčitve oziroma stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 odstotka.

Slovenija je v določbe ZDDPO-2 implementirala tudi Direktivo Sveta 2003/49/ES z dne 3. 6. 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic. Če so izpolnjeni pogoji, da se davek ne odtegne, davčni organ na vlogo zavezanca izda dovoljenje.

D) Davek na dodano vrednost

Na spletni strani DURS:
http://www.durs.gov.si/en/angleske_strani/forms/value_added_tax/ se v angleškem jeziku nahajajo vse najpomembnejše informacije v zvezi z obdavčitvijo z davkom na dodano vrednost, ki vključujejo:

• Zakon o davku na dodano vrednost;
• pojasnila v zvezi s pravicami in obveznostmi davčnih zavezancev brez sedeža v Sloveniji;
• osnovne informacije v zvezi z uporabo zakonodaje s področja DDV;
• vračila DDV tujcem;
• obrazce obračunov in drugih vlog in poročil, ki se nanašajo na DDV, skupaj z navodili za njihovo izpolnjevanje.

E) Davek od prometa zavarovalnih poslov

Na spletni strani DURS:
http://www.durs.gov.si/en/the_use_of_the_insurance_contracts_tax_act_in_the_republic_of_slovenia/ je v angleškem jeziku objavljeno tudi pojasnilo v zvezi z izvajanjem Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov.