Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 7.6.2009 20:42:44

Prodaja slike in opravljanje dejavnosti po ZDDV-1

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednostprint Natisni

Pojasnilo DURS, št. 4230-48/2009, 6. 5. 2009

Računovodski servis navaja, da je fizična oseba v letu 2008 prejela dohodek od prodaje umetniške slike v znesku nad 25.000 evrov. Na vprašanje v zvezi s tem odgovarjamo:


Ali se je fizična oseba dolžna identificirati za namene DDV, čeprav je dohodek dosegla z enkratnim poslom?

Glede na to, da je zavezanec za namene DDV oseba, ki opravlja ekonomsko dejavnost, posameznik zaradi enkratnega posla ne more biti opredeljen kot zavezanec za DDV.


Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, 52/07 in 33/09) v 5. členu določa, da je davčni zavezanec po 5. členu ZDDV-1 vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ekonomska dejavnost obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

Namen splošne določbe je iz pojma »davčni zavezanec« izločiti osebe, ki sicer priložnostno opravijo promet blaga ali storitev, ki bi se lahko štel za obdavčljiv promet v smislu DDV in ni del trajne, ponavljajoče dejavnosti.

Določba prvega in drugega odstavka 5. člena ZDDV-1 je povzeta in usklajena s prvim odstavkom 9. člena Direktive Sveta 2006/112/ES, pri čemer pa navedena predpisa ne navajata kriterijev za ločevanje med trajno dejavnostjo in občasnim, priložnostnim prometom blaga ali storitev.

Določba prvega odstavka 12. člena Direktiva Sveta 2006/112/ES daje državam članicam možnost, da lahko za davčnega zavezanca štejejo tudi osebo, ki občasno opravi transakcijo v zvezi z zgoraj navedenimi dejavnostmi. Navedena opcija ni prenesena v naš ZDDV-1, kar pomeni, da se v skladu z našo zakonodajo pri presoji, ali se določeno osebo lahko obravnava kot davčnega zavezanca, ne moremo sklicevati na kriterij »občasnosti«. Iz navedenega izhaja, da osebe, ki opravlja dejavnost le občasno, na podlagi določb ZDDV-1 ne moremo šteti za davčnega zavezanca.

Tudi Sodišče Evropskih skupnosti (v nadaljevanju SES) ni oblikovalo kriterijev, na osnovi katerih bi lahko presojali posamezno dejavnost za namene DDV. SES se je v svojih sodbah glede tega vprašanja opredelilo, da je presojanje ali se določena dejavnost opravlja zaradi doseganja trajnega dohodka ali zgolj kot občasna transakcija v pristojnosti nacionalnih sodišč, kar je razvidno tudi iz primera sodbe Renate Enkler, C-230/94. SES je v tem primeru odgovarjalo na vprašanja, kdaj se oddajanje opredmetenih stvari (avtodoma) šteje za opravljanje dejavnosti v smislu prvega stavka drugega odstavka 4. člena Šeste direktive oziroma za izkoriščanje premoženja v stvareh, z namenom trajnega doseganja dohodka, v smislu drugega stavka drugega odstavka 4. člena Šeste direktive. Pri presoji, ali gre v konkretnem primeru za opravljanje dejavnosti zaradi trajnega doseganja dohodka, pa mora nacionalno sodišče upoštevati vse relevantne okoliščine posameznega primera.

Poleg presoje, ali oseba v konkretnem primeru opravlja dejavnost, ali ne, je v zvezi z določitvijo zavezanosti za namene DDV in obvezno identifikacijo za namene DDV, pomemben znesek opravljenega prometa. Na podlagi prvega odstavka 94. člena ZDDV-1 je namreč davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa.

Glede na to, da je zavezanec za namene DDV oseba, ki opravlja ekonomsko dejavnost, posameznik zaradi enkratnega posla ne more biti opredeljen kot zavezanec za DDV. Fizična oseba, ki je prodala eno umetniško sliko v znesku nad 25.000 evrov torej ni zavezanec za namene DDV. Vendar pa je za odločitev, ali določena oseba opravlja dejavnost s tem, ko prodaja slike, potrebno poznati vse okoliščine primera, saj samo podatek, da je fizična oseba v letu 2008 prodala le eno sliko, še ne pomeni, da ne opravlja dejavnosti. Pomemben je tudi podatek, ali je ta oseba v prejšnjih letih oziroma v letu 2009 morebiti prodajala slike.

Na spletni strani DURS so objavljena pojasnila, ki obravnavajo zavezanost fizičnih oseb za namene DDV med drugim na naslovu:
http://www.durs.gov.si/

Ključne besede:
pojasnilo durs
pojasnila durs
umetnine
umetnina
prodaja umetnin
enkratni posel

Zadnji članki iz rubrike:

10.8.2021 7:19:02:
Pravilnik o spremembah Pravilnika o pogojih in načinu uveljavljanja oprostitev po 51. členu Zakona o davku na dodano vrednost

13.7.2021 15:05:28:
Uvoz in izvoz pošiljk majhne vrednosti – sveženj o DDV za e-trgovanje

30.6.2021 11:20:57:
Objavljena sta dva pravilnika v zvezi s posebno ureditvijo vse na enem mestu

29.6.2021 14:53:47:
S 1. 7. 2021 veljajo nova pravila o DDV pri e-trgovanju

21.6.2021 20:18:41:
Predlog Pravilnika o obveznostih glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo

Najnovejši članki:

24.9.2021 14:15:42:
Popis osnovnih sredstev – z odliko

23.9.2021 14:16:53:
Vzorec izjave zaposlenega v zvezi z izpolnjevanjem pogoja PCT in vzorec evidenčnega lista za samotestiranje (e-gradivo)

22.9.2021 10:57:06:
Smernice o preverjanju PCT pogojev

22.9.2021 10:28:08:
Regres in prenehanje delovnega razmerja

21.9.2021 12:07:55:
Pojasnila glede upoštevanja PCT pogoja za opravljanje dela

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT