Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 17.4.2009 13:44:27

Oddajanje počitniške nepremičnine na Hrvaškem

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednostprint Natisni

Oddajanje počitniške nepremičnine na Hrvaškem Racunovodja.com

Pojasnilo DURS, št. 4230115/2009-04, 9. 4. 2009

V zvezi z vprašanjem glede oddajanja nepremičnin v lasti slovenske pravne osebe, ki leži na Hrvaškem, in s katero lahko po hrvaški zakonodaji upravlja le pravna oseba s sedežem na Hrvaškem, odgovarjamo:


1. Obdavčitev z davkom na dodano vrednost

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) v 3. členu določa, da se DDV obračunava in plačuje od dobav blaga in opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na območju Republike Slovenije za plačilo ter od uvoza blaga v Slovenijo.

Pri storitvah, ki so neposredno povezane z določeno nepremičnino, se v skladu 26. členom ZDDV-1 za kraj opravljenega prometa šteje kraj, kjer nepremičnina leži. Navedeno pomeni, da so storitve, ki so neposredno povezane z določeno nepremičnino, ki leži v Sloveniji, obdavčene v Sloveniji, storitve, ki so neposredno povezane z nepremičnino, ki leži v tujini, pa so obdavčene po predpisih države, v kateri je nepremičnina.

Med storitve iz 26. člena ZDDV-1 spadajo vse storitve, neposredno povezane z določeno nepremičnino, vključno s storitvami dajanja počitniške nepremičnine v zakup ali najem.

Davčni zavezanec navaja, da sme po hrvaški zakonodaji upravljati z nepremičninami na Hrvaškem le pravna oseba s sedežem na Hrvaškem. Zato slovenski davčni zavezanec sklene pogodbo o zakupu počitniške nepremičnine s hrvaško pravno osebo, ki trži bungalove. Slovenski zavezanec torej zaračuna storitev dajanja nepremičnine v zakup hrvaški pravni osebi. Ker nepremičnina leži na Hrvaškem, slovenski zavezanec izda račun brez obračunanega DDV.

V zvezi z vprašanjem, ali je možno, da ni plačan DDV niti v Sloveniji niti na Hrvaškem, opozarjamo, da mora slovenski davčni zavezanec v zvezi s storitvijo oddaje nepremičnine v zakup na Hrvaškem upoštevati predpise države Hrvaške in pri hrvaški davčni upravi preveriti, ali mora od navedene storitve plačati hrvaški DDV.


2. Sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Hrvaško

Davčni zavezanec tudi sprašuje, ali morebitno davčno utajo »tega tipa« pokriva meddržavni sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Pojasnjujemo, da se primarno sporazumi o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (konkretno tudi Sporazum med Slovenijo in Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (Uradni list RS-MP, štev. 16/05)), nanašajo na neposredne davke. Navedeno namreč izhaja iz 2. člena Sporazuma s Hrvaško, kjer je določeno, da se ta sporazum uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.

Obstoječi davki, za katere se uporablja sporazum, so tako zlasti:
  • v Sloveniji: davek o dohodkov pravnih oseb, davek od dohodkov posameznikov, davek od premoženja.
  • na Hrvaškem: davek od dobička, davek od dohodka, lokalni davek od dohodka.

Davčni sporazum med Slovenijo in Hrvaško bi bilo mogoče z namenom preprečevanja davčnih utaj, povezanih z davkom na dodano vrednost, uporabiti le v povezavi z izvajanjem določbe 26. člena tega sporazuma, ki se nanaša na izmenjavo informacij med državama pogodbenicama. Izmenjava informacij namreč ni omejena s predhodno omenjenim 2. členom, kar pomeni, da se lahko nanaša na potrebne informacije za izvajanje določb sporazuma ali domače zakonodaje držav pogodbenic glede davkov vseh vrst in opisov – torej tudi posrednih davkov (primeroma davka na dodano vrednost), ki se uvedejo v imenu držav pogodbenic ali njunih političnih enot ali lokalnih oblasti, če obdavčenje na tej podlagi ni v nasprotju s sporazumom.

Posebnega dogovora o izvajanju omenjene določbe ni, kar pomeni, da za izmenjavo po sporazumu veljajo splošna pravila, na podlagi katerih lahko Slovenija izmenjuje informacije. Izmenjava podatkov glede davčnih zavezancev, vrstah doseženih dohodkov ter drugih dejstvih, ki so pomembna za določitev davčne obveznosti pravnih ali fizičnih oseb, lahko poteka na tri načine, in sicer:

  • avtomatično – na ta način države v rednih časovnih presledkih izmenjujejo določene, ponavadi v naprej dogovorjene podatke o davčnih zavezancih, ki so rezidenti ene države, dosegajo pa dohodke v drugi državi
  • spontano – v tem primeru država samoiniciativno pošlje davčne podatke drugi državi, če meni, da so ti podatki pomembni za pravilno izpolnjevanje davčne obveznosti v tej drugi državi
  • na zahtevo – država pošlje zahtevo za pridobitev podatkov v čisto konkretni davčni zadevi v drugo državo.

Dodati pa je potrebno, da izmenjava podatkov glede obdavčevanja blaga in storitev z davkom na dodano vrednost med državami članicami EU temelji na predpisih EU (Uredba Sveta št. 1798/2003). Določbe teh predpisov v davčni praksi prevladajo oziroma imajo prednost pred davčnimi sporazumi.

Ključne besede:
pojasnilo durs
pojasnila durs
nepremičnine
oddaja nepremičnin
dajanje nepremičnin v najem
kraj opravljenih storitev
obračun ddv

Zadnji članki iz rubrike:

11.8.2020 10:40:25:
Šestmesečna odložitev začetka uporabe sprememb DDV zakonodaje iz naslova širitve sistema »vse na enem mestu - VEM«

1.6.2020 16:15:56:
Ali je z DFS obdavčena provizija, ki jo prejme trgovec za trženje zavarovalnega produkta zavarovalnice “podaljšana garancija”?

14.5.2020 10:31:32:
Odpis zalog zaradi višje sile (covid - 19)

4.5.2020 8:11:32:
Uveljavljanje pravice do odbitka DDV pri uvozu

4.5.2020 12:43:02:
Obdavčitev storitev osebne asistence z DDV​​​​​​​

Najnovejši članki:

14.8.2020 15:22:09:
Zaposlitveni oglas: Poslovodni računovodja (m/ž), Zemanta, Ljubljana

14.8.2020 14:59:14:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za julij 2020

13.8.2020 13:07:11:
Naslednje izplačilo za začasno čakanje na delo konec avgusta

11.8.2020 15:17:19:
Objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku

11.8.2020 13:47:44:
Delavcu je po dopustu odrejena karantena - kaj sedaj?

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT