Pojasnilo DURS, št. 4230-49/2009, 11. 2. 2009

Prejeli smo vprašanje glede vsebine računov, ki jih izdajajo zobozdravniki. V zvezi s tem odgovarjamo:

Ali z davčnega vidika zadostuje, da zobozdravnik napiše na račun »zobozdravstvena storitev« in znesek oziroma, ali je treba račun specificirati?

Zobozdravstvena storitev mora biti na računu natančneje opisana in sicer mora biti iz opisa razvidna posamezna vrsta zobozdravstvene storitve. Opis storitve mora biti tako natančen, da tretja oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na podlagi računa popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spozna naravo in obseg opravljene storitve. Na računu ni treba navajati specifikacije porabljenega materiala ali dela.

Izdajanje računov ter njihovo vsebino določa Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07). Poleg tega pa je treba upoštevati tudi Slovenske računovodske standarde (SRS 2006 – Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006).

ZDDV-1 določa dva tipa računov, ki jih izdajajo zavezanci, identificirani za namene DDV in posebej še račun, ki ga izdajo zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV.

Obvezni podatki, ki morajo biti navedeni na računu, so predpisani v 82. členu ZDDV-1, v 83. členu pa so predpisani obvezni podatki, ki morajo biti navedeni na poenostavljenem računu. Zobozdravniki praviloma izdajajo račune fizičnim osebam, zato je v teh primerih dovolj, da na računu navedejo podatke, ki jih ZDDV-1 predpisuje za poenostavljen račun.

V nadaljevanju navajamo določbe ZDDV-1 glede vsebine posameznega tipa računa, poleg teh določb pa je, kot je že navedeno, treba upoštevati tudi določbe SRS 2006, saj je račun izvirna knjigovodska listina, ki se sestavi na kraju in v času nastanka poslovnega dogodka.

1. Zobozdravnik, zavezanec za DDV, izda račun drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi

Na podlagi 82. člena ZDDV-1 mora na računu navesti naslednje podatke:

1. datum izdaje računa,
2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa,
3. identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev,
4. identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga v skladu s 46. členom tega zakona, ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega kupca ali naročnika,
5. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev,
6. datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplačilo iz 4. in 5. točke prvega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa,
7. davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakršnakoli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto,
8. stopnjo DDV,
9. znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta zakon ta podatek izključuje.
10. aaa

Če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je predpisana oprostitev plačila DDV, se mora na računu sklicevati na veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS, ustrezni člen tega zakona ali drug sklic, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena plačila DDV.

2) Zobozdravnik, zavezanec za DDV izda račun fizični osebi

Glede na to, da zobozdravniki izdajajo račune fizičnim osebam lahko na podlagi 83. člena ZDDV-1 izdajo poenostavljen račun. Ta določa, da mora davčni zavezanec, ki izda račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije v skladu s 6. točko prvega odstavka 81. člena ZDDV-1, na računu navesti najmanj naslednje podatke:

1. datum izdaje,
2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa,
3. ime in naslov davčnega zavezanca in identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev,
4. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev,
5. prodajno vrednost blaga oziroma storitve z vključenim DDV ter
6. znesek vračunanega DDV (ločeno po stopnjah).

Če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je predpisana oprostitev plačila DDV, se mora na računu sklicevati na veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS, ustrezni člen tega zakona ali drug sklic, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena plačila DDV.

3) Zobozdravnik, ki ni identificiran za namene DDV

Davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV izda račun v skladu s 141. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06 , 52/07 , 120/07 in 21/08 in 123/08). Ta ureja račun, ki ga izda mali davčni zavezanec, ki opravlja dejavnost, vendar ni v sistemu DDV. Mali davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, mora na računu navesti najmanj naslednje podatke:

• datum izdaje;
• zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
• svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče;
• prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV) in
• skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV).

Če mali davčni zavezanec izda račun drugemu davčnemu zavezancu, mora na računu navesti tudi podatek o:

• količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev.

ZDDV-1 torej za zobozdravnike, ki so zavezanci za DDV, predpisuje, da morajo na računu navesti količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev. Za zobozdravnike, ki niso identificirani za namene DDV, pa pravilnik določa, da na računu napišejo prodajno ceno blaga oziroma storitve ter skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve. Vendar pa moramo poleg predpisov s področja DDV pri tem upoštevati tudi Slovenske računovodske standarde (SRS 2006 – Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006), saj je račun v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi – SRS 21 in SRS 39.21 izvirna knjigovodska listina, ki se sestavi na kraju in v času nastanka poslovnega dogodka.

SRS 21.7. določa tudi vsebino knjigovodske listine. Podjetje v svojem splošnem aktu opredeli vsebino vsake vrste knjigovodske listine. Knjigovodska listina naj vsebuje:

• a) podatke o podjetju, pri katerem nastajajo poslovni dogodki, in o odgovornih osebah,
• b) podatke o poslovnem dogodku,
• c) v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka,
• č) podatke o kraju in datumu izdaje knjigovodskih listin (pri notranjih knjigovodskih listinah podatki o kraju niso nujni) ter
• d) opredelitev oseb, pooblaščenih za podpisovanje takih knjigovodskih listin.

SRS 39, ki podaja računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih, pa v točki SRS 39.21. ravno tako določa vsebino knjigovodske listine za knjiženje prihodkov. Ta listina vsebuje:

• zaporedno številko,
• podatke o izdajatelju (iz ustreznega registra),
• kraj in datum izdaje,
• podatke o prejemniku (iz ustreznega registra),
• podatke o poslovnem dogodku,
• v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka,
• podpis ali faksimile pooblaščene osebe, lahko tudi žig.

Ob tem je potrebno upoštevati še SRS 21.12., ki med drugim pravi, da se knjigovodske listine kontrolirajo, da se zadosti načelu resničnosti, torej da kažejo podatki v njih dejansko stanje in gibanje sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov.

Knjigovodske listine so verodostojne, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov.

Glede na navedeno, je potrebno v računu natančno navesti podatke o poslovnem dogodku, torej o konkretni opravljeni storitvi. V računu mora biti terminska, vsebinska in vrednostna opredelitev storitev.

Skladno z zgoraj navedeno zakonodajo mora biti na računu za opravljeno zobozdravstveno storitev (tudi na računu, ki ga izda mali davčni zavezanec) storitev natančno opisana in sicer mora biti iz opisa razvidna posamezna vrsta zobozdravstvene storitve (npr. čiščenje zobnega kamna, odstranitev zoba, izdelava bele zalivke…). Opis storitve mora biti tako natančen, da tretja oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na podlagi računa popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spozna naravo in obseg opravljene storitve. Na računu ni treba navajati specifikacije porabljenega materiala ali dela.