Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 12.11.2008 22:59:44

Kraj obdavčitve storitev vzdrževanja programske opreme, ki jih opravi davčni zavezanec s sedežem v tretji državi naročniku iz Slovenije, z DDV in samoprijava

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednostprint Natisni

Kraj obdavčitve storitev vzdrževanja programske opreme, ki jih opravi davčni zavezanec s sedežem v tretji državi naročniku iz Slovenije, z DDV in samoprijava

Pojasnilo DURS, št. 4230-241/2008, 20. 10. 2008

Davčni zavezanec navaja, da je družba s sedežem v tretji državi, ki v Sloveniji nima podružnice ali poslovne enote, opravila storitev vzdrževanja programske opreme, to je lokalizacijo programske opreme in implementacijo standardne opreme za specifične potrebe naročnika s sedežem v Sloveniji. Omenjena družba je opravila storitve s pomočjo podizvajalca, davčnega zavezanca s sedežem v Sloveniji, ki razpolaga s slovensko identifikacijsko številko za namene DDV. Davčni zavezanec s sedežem v tretji državi je naročniku storitev izdal račun v skladu z zakonodajo tretje države brez DDV, naročnik pa je v Sloveniji od prejetih storitev obračunal DDV na podlagi samoobdavčitve.

Davčni organ je v inšpekcijskem nadzoru, ki je bil opravljen pri slovenskem davčnem zavezancu − podizvajalcu, od prej opisanih storitev, na podlagi pravil o uporabi in uživanju, obračunal DDV in podizvajalcu naložil plačilo tega DDV.

Davčni zavezanec s sedežem v tretji državi meni, da ni ravnal v skladu s slovensko zakonodajo na področju DDV, zato želi nepravilnosti odpraviti. Neskladnost glede obračunavanja DDV v primeru opravljanja storitev vzdrževanja programske opreme (lokalizacija programske opreme in implementacija standardne programske opreme) bi odpravil tako, da bi v skladu s pravili o uporabi in uživanju od navedenih storitev obračunal DDV. Za že izdane račune, ki niso vsebovali obračunanega DDV, bi izstavil dobropis in izdal nove račune z obračunanim slovenskim DDV. Za ta namen je v letu 2008 v Sloveniji tudi pridobil identifikacijsko številko za namene DDV.

Davčni zavezanec s sedežem v tretji državi, ki razpolaga s slovensko identifikacijsko številko za DDV bi popravke računov prikazal v obračunu DDV, hkrati pa bi v zvezi z opisanimi popravki predložil samoprijavo.

Na vprašanje, ali je davčni zavezanec s sedežem v tretji državi ob predloženi samoprijavi dolžan plačati tudi obresti, glede na to, da je bil DDV od opravljenih storitev že plačan v proračun s strani slovenskega naročnika storitev, odgovarjamo:


Davčni zavezanec s sedežem v tretji državi, ki nima identifikacijske številke za namene DDV v Sloveniji in na ozemlju Slovenije opravi storitve iz 29. člena ZDDV-1 za davčnega zavezanca, naročnika s sedežem v Sloveniji, od opravljenih storitev ne obračuna DDV. Na podlagi tretje točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 je plačnik DDV naročnik storitev iz 29. člena ZDDV-1 s sedežem v Sloveniji.

Davčni zavezanec s sedežem v tretji državi ne more uveljavljati pravice do vračila DDV v skladu s 74. členom ZDDV-1, če med Republiko Slovenijo in tretjo državo ni zagotovljena vzajemnost.

Če prejemnik blaga oziroma storitev dobavitelju plača DDV, ki ga je davčni organ obračunal v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, lahko prejemnik blaga oziroma storitev popravi odbitek DDV v davčnem obdobju, v katerem je ta znesek DDV plačal dobavitelju.

Samoprijava je mogoča le na način in pod pogoji, kot jih določa 55. člen ZDavP-2, izpolnjeni morajo biti vsi formalni in vsebinski pogoji, da se kršitelj izogne odgovornosti za prekršek, izjeme v ZDavP-2 niso predpisane.


Davčni zavezanec s sedežem v tretji državi je za specifične potrebe naročnika s sedežem v Sloveniji opravil storitev vzdrževanja programske opreme − lokalizacijo programske opreme in implementacijo standardne opreme. Za izvedbo del je v Sloveniji naročil storitve pri podizvajalcu, drugem davčnem zavezancu s sedežem v Sloveniji. Storitve se ne opravijo preko interneta ali elektronskega omrežja, zato ne spadajo med elektronsko opravljene storitve iz k točke prvega odstavka 29. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07).

Pravilo za obdavčitev storitev iz c točke prvega odstavka 29. člena ZDDV-1, ko gre za storitve svetovalcev, inženirjev, svetovalnih pisarn, odvetnikov in notarjev, revizorjev in računovodij, tolmačev, prevajalcev in podobnih storitev ter obdelavo podatkov in dajanje informacij, je kraj opravljanja navedenih storitev in posledično krak obdavčitve z DDV kraj, kjer ima naročnik sedež svoje dejavnosti ali ima stalno poslovno enoto, za katero je storitev opravljena, oziroma če takega kraja ni, kraj, kjer ima naročnik stalno prebivališče ali običajno prebiva. Opravljena storitev vzdrževanja programske opreme po vsebini predstavlja storitev, ki jo opravijo posebni strokovnjaki (inženirji), zato se v tem primeru kraj opravljanja storitev določa v skladu s c točko prvega odstavka 29. člena ZDDV-1.

Dodatno je na podlagi četrtega odstavka 29. člena ZDDV-1 v 29. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06 , 52/07 , 120/07 in 21/08; v nadaljevanju: pravilnik) določeno, da se za storitve iz 29. člena ZDDV-1 uporablja posebno pravilo, po katerem je kraj opravljanja storitev, ki bi bil v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZDDV-1 zunaj Skupnosti, v Sloveniji, če se storitve dejansko uporabijo in uživajo v Sloveniji.

V konkretnem primeru je storitev iz 29. člena ZDDV-1 za naročnika s sedežem v tretji državi najprej opravil podizvajalec, davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji, vendar na računih ni obračunal DDV. Davčni organ je v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora na podlagi ugotovljene nepravilnosti za te opravljene storitve dodatno obračunal DDV. Pri tem se je davčni organ skliceval na posebno pravilo o uporabi in uživanju storitev iz 29. člena pravilnika.

Kraj opravljanja storitev podizvajalca s sedežem v Sloveniji in obdavčitev z DDV se, glede na vsebino opravljenih storitev in glede na naročnika, določi v skladu z 29. členom ZDDV-1. Ta kraj je glede na sedež naročnika v tretji državi. Ker pa se v obravnavani zadevi prejete storitve uporabijo (uživajo) na ozemlju Slovenije, je treba upoštevati tudi pravilo iz 29. člena pravilnika. Kraj opravljanja storitev (in posledično) kraj obdavčitve z DDV se tako na podlagi 29. člena pravilnika »prenese« v Slovenijo.

Ne glede na navedeno, pa davčni zavezanec s sedežem v tretji državi za opravljanje storitev v zvezi s programsko opremo, ki jih opravi za drugega davčnega zavezanca s sedežem v Sloveniji, če v Sloveniji nima identifikacijske številke za namene DDV, na izdanih računih ne obračuna DDV, saj se po določbi 29. člena ZDDV-1 šteje, da je kraj opravljanja teh storitev Slovenija, plačnik DDV pa naročnik storitev.

Po temeljnih določbah ZDDV-1 je DDV dolžan plačati davčni zavezanec, ki opravi obdavčeno dobavo blaga oziroma storitev, vendar pa zakon določa tudi izjeme od tega pravila, na podlagi katere so DDV dolžne plačati druge osebe. V konkretnem primeru se torej določba 1. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, ki za plačnika DDV določa davčnega zavezanca, ki opravi dobavo, ne uporabi, ker je treba upoštevati izjemo, navedeno v 3. točki prvega odstavka 76. člena ZDDV-1. Ta kot plačnika DDV določa davčnega zavezanca, kateremu je opravljena storitev iz 29. člena ZDDV-1.

Glede zagotavljanja načela davčne nevtralnosti in uveljavljanja pravice do odbitka DDV od nabav na ozemlju Slovenije, ki jih je plačal davčni zavezanec s sedežem v tretji državi, na podlagi dodatnega zahtevka za plačilo DDV, prejetega od izvajalca storitve s sedežem v Sloveniji zaradi, v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, dodatno obračunanega in plačanega DDV, ugotavljamo, da davčni zavezanec lahko uveljavlja pravico do odbitka plačanega DDV. Če se na podlagi odločitve davčnega organa spremeni (poveča) znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec obračunal pri dobavi blaga in storitev, in ta davčni zavezanec prejme znesek DDV, ki je bil premalo obračunan, od prejemnika blaga in storitev, lahko prejemnik blaga in storitev, v skladu s prvim odstavkom 72. člena ZDDV-1 popravi odbitek DDV za nastalo razliko v davčnem obdobju, v katerem je ta znesek DDV plačal davčnemu zavezancu, ki mu je blago in storitve dobavil, in če razpolaga z dokazilom o plačilu tega DDV.

Če davčni zavezanec s sedežem v tretji državi razpolaga z identifikacijsko številko za namene DDV v Sloveniji in plača slovenskemu izvajalcu znesek DDV, ki ga je temu izvajalcu v davčnem inšpekcijskem nadzoru dodatno naložil davčni organ, lahko v skladu z navedenim popravi odbitek tako plačanega DDV v davčnem obračunu za davčno obdobje, v katerem razpolaga z dokazilom o plačilu DDV.

Na podlagi vsega navedenega ni razlogov, zaradi katerih bi dobavitelj iz tretje države z uporabo instituta samoprijave želel doseči poznejšo oziroma naknadno izpolnitev svojih davčnih obveznosti. Davčni zavezanec s sedežem v tretji državi v primeru opravljanja storitev iz 29. člena ZDDV-1, ko v zvezi z opravljeno storitvijo na izdanem računu ni obračunal in plačal DDV, ni kršil slovenskih predpisov s področja DDV. Tako tudi ni podan razlog, zaradi katerega bi si davčni zavezanec z uporabo instituta samoprijave naložil posledice, ki jih za predložitev davčnega obračuna na podlagi samoprijave določa 55. člen Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 in 24/08-ZDDKIS). Kot je v tem dopisu že navedeno, je namreč plačnik DDV na podlagi 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 naročnik storitve s sedežem v Sloveniji in ne izvajalec storitev s sedežem v tretji državi.

Samoprijava bi bila ustrezna le za primer premalo plačanega oziroma neplačanega DDV od opravljenih storitev na ozemlju Slovenije, ki jih je davčni zavezanec opravil po pridobitvi identifikacijske številke v Sloveniji. V tem primeru obveznost za obračun in plačilo DDV prevzame namreč izvajalec storitve, ker le ta razpolaga s slovensko identifikacijsko številko, to pa pomeni, da mora izpolnjevati vse obveznosti in lahko uveljavlja vse pravice, ki veljajo za davčne zavezance, identificirane za namene DDV v Sloveniji.

Sicer pa glede vprašanja o dopustitvi predložitve samoprijave brez plačila obresti poudarjamo, da se davčni zavezanec, ki predloži davčni obračun na podlagi samoprijave, z vložitvijo samoprijave razbremeni odgovornosti za prekršek oziroma se ne kaznuje za prekršek. ZDavP-2 v 55. členu določa formalne in vsebinske pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se davčni zavezanec izogne kazni. Samoprijava mora biti pravočasna, davčni zavezanec, ki predloži davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun, mora od premalo plačanega oziroma neplačanega davka obračunati in plačati obresti po slovenski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za plačilo do predložitve davčnega obračuna na podlagi samoprijave, povečane za predpisane odstotne točke. ZDavP-2 v 55. členu določa dodaten pogoj za učinkovanje samoprijave, in sicer, da zavezanec hkrati s samoprijavo plača davek.

Ureditev samoprijave ne predvideva posebnih primerov, ko bi se davčnega zavezanca lahko oprostilo plačila obresti in predpisanega povečanja za odstotne točke zaradi saniranja situacije, v kateri se zaradi različnih okoliščin davčna bremena med davčnimi zavezanci naknadno prerazporedijo tako, da posledično ne pride do sprememb v višini DDV, ki je bil pred tem že obračunan.

V primeru opravljanja storitev iz 29. člena ZDDV-1, davčni zavezanec s sedežem v tretji državi ne more uporabiti instituta samoprijave. Kot je bilo že navedeno, se pri samoprijavi predpostavlja, da gre za storitev prekrška, zavezanec pa naj bi se z vložitvijo samoprijave izognil kaznovanju za prekršek. Glede na podatke, ki jih je navedel davčni zavezanec, bi bilo v obravnavanem primeru mogoče sklepati, da ne gre za kršitve ZDDV-1 in pravne podlage za samoprijavo tako niso podane. Davčni zavezanec s sedežem v tretji državi lahko samoprijavo, če še ni bila realizirana, umakne.

Ključne besede:
pojasnilo durs
pojasnila durs
kraj obdavčitve
sedež v tretji državi

Zadnji članki iz rubrike:

12.12.2019 11:12:22:
DDV in davčno potrjevanje računov pri oddajanju preko posrednikov (Airbnb, Booking...)

9.12.2019 14:11:14:
FURS opozarja: Če oglašujete stanovanja/sobe preko Airbnb ali Bookinga, ste zavezanec za DDV

9.12.2019 11:54:15:
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1L)

10.12.2019 15:12:49:
Posebna nižja 5-odstotna stopnja DDV za knjige

29.10.2019 17:58:49:
Uporaba nižje stopnje DDV pri storitvah čiščenja in vzdrževanja cest in javnih površin​

Najnovejši članki:

13.12.2019 17:40:51:
Novosti Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v letu 2020

12.12.2019 11:41:11:
Obveznost kategorizacije in označitve nastanitvenih obratov

12.12.2019 13:15:50:
Dovoljenja za oddajanje nepremičnine v turistične namene

12.12.2019 11:28:03:
Poročanje o gostih in prenočitvah

10.12.2019 12:30:16:
Določanje urne postavke za študentsko delo

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT