Opravilna številka: Sodba I Up 1088/2000
Datum: 11.5.2004

JEDRO: Za zmanjšanje osnove po 1. alinei 8. člena ZDoh so upravičeni zavezanci invalidi s 100% telesno okvaro, katerim je priznana pravica do tuje nege in pomoči. Takšna razlaga izhaja tudi iz namena zakonodajalca, kot izhaja iz obrazložitve Predloga za izdajo Zakona o dohodnini z osnutkom zakona, objavljenega v Poročevalcu DZ št. 26/93.

IZREK: 1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1819/99-8 z dne 19.10.2000. 2. Tožnik sam trpi stroške vložitve pritožbe.

OBRAZLOŽITEV:

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 29.2.2000. Z njo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada L., Izpostave L.M. - P. z dne 7.9.1999, o odmeri dohodnine za leto 1998.

Sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki, da pri odmeri dohodnine za leto 1998 niso izpolnjeni pogoji za zmanjšanje osnove po 1. alinei 8. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 7/95 in 44/96, ZDoh). V napovedi za odmero dohodnine tožnik zmanjšanja ni uveljavljal. Listini, kateri je priložil pritožbi v upravnem postopku (sklep SPIZ z dne 17.4.1980 in sklep SPIZ z dne 18.7.1990), pa ne izkazujeta, da bi bil invalid s 100 % telesno okvaro, kar je eden od pogojev za uveljavitev zmanjšanja.

V pritožbi zatrjuje tožnik, da je izpodbijana sodba pristranska, sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati vse vpise v napovedi za odmero dohodnine in tudi, da je do zmanjšanja upravičen. Izpodbijana sodba je v nasprotju s 146. in 149. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), kršen je tudi 153. člen Ustave RS. Ne strinja se z uporabljeno razlago 1. alinee 8. člena ZDoh in navaja, da je plačal takso za pritožbo v upravnem postopku. Predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v novo sojenje oziroma, da prizna zmanjšanje in odloči o povrnitvi stroškov za vložitev pritožbe.

V odgovoru na pritožbo predlaga tožena stranka, da Vrhovno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Ugotovitev, da tožnik ni uveljavljal zmanjšanja v napovedi za odmero dohodnine, sta tožena stranka in sodišče prve stopnje oprla na podatke upravnih spisov. V njih je izvirnik napovedi, vložene 31.3.1999, in ni nobenega vpisa v rubriki B) II pod oznako 2, kjer se je sicer vpisovalo uveljavljanje zmanjšanja osnove po 1. alinei 8. člena ZDoh. Tožnik pa tudi v pritožbi ne navaja ničesar, kar bi lahko izpodbilo takšno ugotovitev.

Čeprav ZDoh ne določa, da gre za posebno olajšavo pri zmanjšanju osnove po 1. alinei 8. člena ZDoh, je tožena stranka obravnavala tožnikovo pritožbo kot pravočasen zahtevek v smislu ureditve 2.

odstavka 125. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP), ki dovoljuje uveljavljanje zmanjšanja osnove zaradi posebnih olajšav do poteka roka za pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine. Dopolnila je ugotovitveni postopek in odločila na podlagi vsebine predloženih listin, ki izkazujeta, da je tožnik invalid II. kategorije invalidnosti in mu je priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ne pa da je tudi invalid s 100 % telesno okvaro. Pravilno je pojasnila, da besedila 1. alinee 8. člena ZDoh: "Osnova za dohodnino se zmanjša še za letno povprečno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katerega se dohodnina odmerja, invalidom s 100 % telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe .... " ni mogoče razlagati tako, kot da so do zmanjšanja upravičeni tudi zavezanci, ki niso invalidi s 100 % telesno okvaro. Tudi Vrhovno sodišče meni, da je pravilna razlaga tista, ki šteje, da so za zmanjšanje osnove upravičeni zavezanci invalidi s 100 % telesno okvaro, katerim je priznana pravica do tuje nege in pomoči. Da je zakonodajalec imel namen uveljaviti zmanjšanje osnove za to skupino zavezancev izhaja iz obrazložitve Predloga za izdajo zakona o dohodnini z osnutkom zakona, objavljenega v Poročevalcu DZ, št. 26/93. Takšno razlago potrjujejo tudi slovnična pravila (Slovar slovenskega knjižnega jezika, SAZU, 1994), ki besedo "če" štejejo za veznik, ki izraža odvisnost med nadrejenim in odvisnim stavkom, kar pomeni, da je treba v takšni povezavi razlagati besedno zvezo "invalidom s 100 % telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči".

Ker je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno odločilo in na ugotovljeno dejansko stanje uporabilo pravilno materialno pravo, so neutemeljena pritožbena zatrjevanja o pristranosti oziroma kršitvi 153. člena Ustave RS. Druge pritožbene navedbe ne morejo vplivati na drugačno odločitev, ker vprašanja plačila takse za pritožbo v upravnem postopku in uporabe določb ZPIZ niso predmet presoje. Že tožena stranka je tožniku pravilno pojasnila, da se dohodnina ne odmerja na podlagi določb ZPIZ.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo (1. točka izreka).

Ker je Vrhovno sodišče v upravnem sporu odločalo le o zakonitosti upravnega akta, je v skladu s 3. odstavkom 23. člena ZUS sklenilo, da tožeča stranka sama krije stroške vložitve pritožbe (2. točka izreka).

Zadnja sprememba: 13.5.2008

VIR: http://www.sodnapraksa.si