Pojasnilo DURS, št. 4230-186/2008, 11. 8. 2008

Prejeli smo vprašanja davčnega zavezanca glede obračunavanja DDV pri preoblikovanju samostojnega podjetnika s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo in vprašanja glede uveljavljanja pravice do odbitka v teh primerih. V zvezi s tem pojasnjujemo:

1. Kako se obračunava DDV pri statusnem preoblikovanju samostojnega podjetnika?

Pri statusnem preoblikovanju podjetnika so izpolnjeni pogoji iz 10. člena ZDDV-1, zato prenos podjetniško organiziranega premoženja na novo oziroma prevzemno družbo ni predmet DDV.

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) v 10. členu določa, da se pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca, ne glede na to, ali gre za odplačni ali neodplačni prenos ali kot vložek v podjetje, šteje, da dobava blaga ni bila opravljena. V tem primeru se za potrebe DDV prevzemnik šteje za pravnega naslednika prenosnika. Prevzemnik, ki uporablja prevzeta sredstva za druge namene kot za tiste, za katere ima pravico do odbitka DDV, mora plačati DDV v skladu z določbami tega zakona, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.

Pri statusnem preoblikovanju podjetnika so torej izpolnjeni pogoji iz 10. člena ZDDV-1, zato prenos podjetniško organiziranega premoženja na novo oziroma prevzemno družbo ni predmet DDV.

Več obračunavanju DDV pri statusnem preoblikovanju podjetnika podjetnika najdete v pojasnilu, objavljenem na spletni strani davčne uprave.

2. Ali ima nova družba pravico do odbitka DDV po računih, ki glasijo na ime podjetnika, prejeti pa so po dnevu vpisa statusnega preoblikovanja v sodni register?

V primeru statusnega preoblikovanja podjetnika se pri odbitku DDV upošteva datum prejema računa. Računi, prejeti do datuma statusnega preoblikovanja, se torej upoštevajo v zadnjem obračunu podjetnika. Računi, prejeti po statusnem preoblikovanju, pa se upoštevajo v obračunu nove družbe.

V praksi ni mogoče povsem ločiti nabav blaga in storitev, ki se nanašajo na obdobje pred statusnim preoblikovanjem, od nabav, ki se nanašajo na obdobje po statusnem preoblikovanju. Zato se zastavlja vprašanje, ali so izpolnjeni vsi v zakonu predpisani pogoji glede pravice do odbitka DDV.

Po določbah 62. člena ZDDV-1 nastane pravica do odbitka DDV v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev. Na podlagi drugega odstavka 67. člena ZDDV-1 davčni zavezanec opravi odbitek tako, da od skupnega zneska DDV, ki ga dolguje za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek DDV, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se lahko uveljavlja v skladu s prvim odstavkom tega člena. Če davčni zavezanec ne opravi odbitka DDV v tem davčnem obdobju, lahko odbije ta znesek DDV kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne pozneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka DDV.

V 63. členu ZDDV-1 je določen obseg pravice do odbitka DDV, in sicer ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

Podjetnik se lahko statusno preoblikuje s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja, ali s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo. V obeh primerih s prenosom preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika.

V primeru statusnega preoblikovanja podjetnika se pri odbitku DDV upošteva datum prejema računa. Računi, prejeti do datuma statusnega preoblikovanja, se torej upoštevajo v obračunu samostojnega podjetnika. Računi, prejeti po statusnem preoblikovanju, pa se upoštevajo v obračunu nove družbe.

Kot navaja davčni zavezanec, se nekateri računi nanašajo na dobave blaga ali storitev, ki se zaračunavajo mesečno, na primer račun za telekomunikacijske storitve. Pri tem se del zaračunanega zneska nanaša na storitve, opravljene do datuma preoblikovanja, in del računa na storitve, opravljene po tem datumu. V zvezi s tem menimo, da za potrebe odbitka DDV, ločeno zaračunavanja teh storitev ni potrebno.

Nadalje davčni zavezanec navaja primer, ko je račun za dobavo blaga ali storitev izdan na ime podjetnika, prispe pa po datumu statusnega preoblikovanja.

Kot je že navedeno, lahko odbitek DDV za te račune uveljavlja novo nastala družba. Za uveljavljanje pravice do odbitka DDV mora davčni zavezanec izpolnjevati predpisane pogoje. Eden od pogojev je, da mora imeti račun, izdan v skladu z 81. do 84. členom ZDDV-1. ZDDV-1 v 84. členu predpisuje obvezne podatke, ki jih mora vsebovati račun. Med predpisanimi podatki je tudi ime in naslov kupca oziroma naročnika. Pri spremembi imena se uporablja novo ime od dneva prejema obvestila o vpisu sprememb v register. Glede na to, da bo nova družba po datumu statusnega preoblikovanja še prejemala račune, ki bodo glasili na ime podjetnika, menimo, da v določenem razumnem časovnem obdobju računi lahko glasijo na staro ime.

3. Ali lahko davčni zavezanec, ki preneha zaradi likvidacije družbe ali upokojitve podjetnika, uveljavlja odbitek DDV po računih, prejetih po dnevu prenehanja opravljanja dejavnosti?

V zadnji obračun lahko davčni zavezanec vključi tudi račune za njemu opravljene dobave blaga ali storitev, ki jih je prejel do dneva predložitve obračuna, četudi je račune prejel po dnevu prenehanja. V zvezi s pravico do odbitka DDV je bistveno, da je davčni zavezanec nabavljeno blago oziroma storitve, za katere je prejel račune po dnevu prenehanja, uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

V 63. členu ZDDV-1 je določen obseg pravice do odbitka DDV, in sicer ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev. V primeru prenehanja zaradi likvidacije družbe ali upokojitve podjetnika, davčni zavezanec prejema račune za dobave blaga in storitev tudi še po dnevu prenehanja identifikacije.

V primeru prenehanja identifikacije za namene DDV je davčni zavezanec na podlagi četrtega odstavka 89. člena ZDDV-1 dolžan predložiti obračun do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je prenehala identifikacija za namene DDV. Podobno je ob zaključku likvidacijskega postopka davčni zavezanec na podlagi petega odstavka 89. člena ZDDV-1 dolžan predložiti obračun do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je izdan sklep o zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka.

V zadnji obračun davčni zavezanec vključi račune, ki jih je prejel v tem obračunskem obdobju. Poleg teh pa tudi račune, ki jih prejme do dneva predložitve obračuna, četudi račune prejme po dnevu prenehanja. V zvezi z uveljavljanjem pravice do odbitka DDV je pomembno, da je davčni zavezanec nabavljeno blago oziroma storitve, za katere je prejel račune po dnevu prenehanja, uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.