Finančna uprava RS želi davčnim zavezancem s tem pojasnilom pomagati prepoznati "sumljive" posle oziroma "sumljive" zavezance, ki so povezani z davčnimi utajami ter zavezance seznaniti z vsemi morebitnimi posledicami, ki jih sodelovanje v poslih, ki so povezani z davčno goljufijo, prinaša.

Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčna uprava) je v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora v letu 2007 ugotavljala, da v določenih poslovnih dejavnostih prihaja do večjih utaj davka na dodano vrednost (DDV). Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo (EU) in odpravo carinskih meja, kjer se je izvajal tudi davčni nadzor nad pretokom blaga iz in v Slovenijo, je v sistemu davčnega nadzora obračunavanja in plačevanja DDV pri prometu blaga znotraj EU prišlo do bistvenih sprememb. Zaradi nenadzorovanega t.j. svobodnega pretoka blaga in storitev znotraj EU in s tem enormne širitve skupnega trga, so se med pozitivnimi učinki pojavili tudi negativni učinki predvsem v smislu povečanega obsega davčnih utaj.

S takšnim dejstvom so bile in so še soočene tudi ostale države članice EU, zato so bila na ravni Evropske komisije sprejeta priporočila glede ukrepov, ki jih je potrebno izvajati za učinkovitejši nadzor DDV, s ciljem zavarovanja javnega interesa in preprečevanja utaj DDV z zlorabami identifikacijskih številk za DDV. Problematika utaj DDV je na skupnem evropskem trgu tako pereča, da se trenutno na ravni Evropske komisije razpravlja o temeljiti prenovi oziroma spremembi sistema DDV.

V okviru tedanje davčne uprave se je izvedla vrsta priporočenih ukrepov za učinkovitejši nadzor DDV, vendar so se kljub temu zlorabe sistema obdavčitve z DDV nadaljevale z vse bolj drznimi goljufijami. Tedanja davčna uprava je davčne zavezance že v gradivu objavljenem v letu 2008 opozarjala, da gre v določenih primerih za prave kriminalne združbe, zato je vsako poslovanje s tovrstnimi družbami oziroma osebami lahko nevarno tudi s stališča osebne varnosti. V davčnih nadzorih je namreč ugotavljala tudi primere izsiljevanja davčnih zavezancev oziroma prisiljevanja le-teh v določene posle oziroma transakcije.

V skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, davčni organ lahko obvešča zavezance za davek in širšo javnost o svojih ukrepih, če tako zagotovi večje varstvo pravic strank in javne koristi. S tem namenom in v smislu vpliva na dvig splošne davčne kulture je takratna davčna uprava 11. 1. 2008 pripravila in na svoji spletni strani objavila pojasnilo, v katerem je davčne zavezance opozarjala na nevarnost poslovanja z "neplačujočimi gospodarskimi subjekti" in odgovornost gospodarskih subjektov za plačilo utajenih davčnih obveznosti. Navedeno je v dopolnjeni izdaji avgusta 2014 na svoji spletni strani objavila tudi Finančna uprava RS. Ker se trendi sistemskih oz. organiziranih utaj DDV spreminjajo, tem spremembam pa sledi tudi zakonodaja in sodna praksa, sedaj Finančna uprava RS objavlja dopoljnjeno izdajo predhodno objavljenega gradiva.

Tovrstne davčne utaje namreč na eni strani povzročajo neposredno oškodovanje proračuna, na drugi strani pa hkrati povzročajo nelojalno konkurenco poštenim davčnim zavezancem in s tem tudi gospodarsko škodo, v nekaterih primerih pa predstavljajo tudi vir za financiranje terorizma. Vsi skupaj se moramo zavedati, da imajo Finančna uprava RS in tudi drugi organi, ki se borijo zoper davčne goljufije omejene resurse in je v tem smislu nemogoče pričakovati učinkovit boj zoper tovrstne goljufije, če ne bo širša javnost občutljiva na takšna dejanja. Širša javnost, tako občani kot podjetja, lahko v veliki meri preprečijo takšne davčne goljufije, če se ne spuščajo v "sumljive" posle, ki so na prvi pogled finančno ugodni, vendar pa so lahko negativne posledice sklepanja takšnih poslov za posameznika oziroma za podjetje velike, tako v finančnem smislu, kot v smislu morebitne kazenske odgovornosti.

Hkrati pa želi Finančna uprava RS davčnim zavezancem s tem pojasnilom pomagati prepoznati "sumljive" posle oziroma "sumljive" zavezance, ki so povezani z davčnimi utajami ter zavezance seznaniti z vsemi morebitnimi posledicami, ki jih sodelovanje v poslih, ki so povezani z davčno goljufijo, prinaša.

Poslovanje z "neplačujočimi gospodarskimi subjekti" in odgovornost gospodarskih subjektov za plačilo utajenih davčnih obveznosti