Pojasnilo DURS, št. 4230-85/2008-1, 23. 4. 2008

Pojasnilo je pripravljeno na podlagi določb Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) in Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07 in 21/08) ter je namenjeno predstavitvi in obrazložitvi določb ZDDV-1 in pravilnika v zvezi z obveznostmi in pravicami iz naslova DDV davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, ter pravico in načinom uveljavljanja pravice do vračila DDV potnikom, ki nimajo prebivališča v Sloveniji.

1. IDENTIFIKACIJA ZA NAMENE DDV
2. DAVČNI ZASTOPNIK
2.1 Uvoz blaga v Slovenijo, ki ni namembna država članica (postopek 42)
3. DAVČNO OBDOBJE IN PREDLAGANJE OBRAČUNA DDV
4. PLAČILO DDV
5. REKAPITULACIJSKO POROČILO
6. VRAČILO DDV DAVČNIM ZAVEZANCEM, KI NIMAJO SEDEŽA V SLOVENIJI
6.1 Upravičenec do vračila DDV
6.2 Zahtevek za vračilo DDV
7. VRAČILO DDV POTNIKOM, KI NIMAJO PREBIVALIŠČA V SKUPNOSTI 7.1 Pogoji za vračilo DDV 7.2 Način vračila DDV

1. IDENTIFIKACIJA ZA NAMENE DDV

Pravna ali fizična oseba, ki na ozemlju Republike Slovenije nima sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote niti stalnega ali običajnega prebivališča (v nadaljevanju: davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji), in v Sloveniji opravlja ekonomsko dejavnost, se za namene izvajanja ZDDV-1 šteje za davčnega zavezanca.

»Ekonomska dejavnost«¹ obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, postane identificiran za namene DDV s pridobitvijo identifikacijske številke za DDV. Zahtevek za izdajo identifikacijske številke (obrazec DDV-P3) mora davčni zavezanec predložiti (v papirni ali preko sistema eDavki v elektronski obliki) najpozneje 15 dni, preden bo opravil obdavčljivo dobavo, in sicer davčnemu organu, kjer je vpisan v davčni register.

Obrazcu DDV-P3 mora predložiti še:

• potrdilo pristojnega organa države, kjer ima sedež, da je dolžan obračunavati DDV v tej državi, ali izpis iz sodnega ali drugega registra, ki dokazuje, da opravlja dejavnost v državi, kjer ima sedež, ter
• pogodbo ali predpogodbo ali drugo dokazilo, iz katerega je razvidno, da namerava opravljati dejavnost v Sloveniji.

Davčni organ bo davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji, izdal identifikacijsko številko za DDV najpozneje do dneva, ko bo opravil obdavčljivo dobavo, in je ta navedel v obrazcu DDV-P3. Davčni zavezanec mora začeti obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti iz naslova DDV najpozneje z dnem, ko je začel opravljati obdavčljivo dejavnost v Sloveniji.

Če davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, opravlja dejavnost v Sloveniji prek podružnice, le-ta nastopa v njegovem imenu in za njegov račun, pri tem pa mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.

Obrazec DDV-P3 je objavljen na na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS).

Davčni zavezanec lahko predloži obrazec DDV-P3 tudi v elektronski obliki prek sistema eDavki na spletni naslov: edavki.durs.si , vendar mora za to predhodno pridobiti digitalno potrdilo oziroma za oddajo zahtevka pooblastiti osebo, ki to digitalno potrdilo že ima. Več informacij o postopku pridobitve digitalnega potrdila lahko dobite na spletni strani DURS:
http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/Registration/Intro.aspx .


¹ »Ekonomska dejavnost« je opredeljena v drugem odstavku 5. člena ZDDV-1 in je povzeta po drugem pododstavku prvega odstavka 9. člena Direktive Sveta 112/2006/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11. 12. 2006, str. 1; v nadaljevanju: Direktiva Sveta 112).

2. DAVČNI ZASTOPNIK

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ki v skladu s predpisi ni dolžan ustanoviti podružnice, in izpolnjuje pogoje za identifikacijo za namene DDV, lahko imenuje davčnega zastopnika, ki v njegovem imenu izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV.

Davčni zastopnik je lahko pravna ali fizična oseba, ki:

• opravlja obdavčljivo dejavnost in
• ima sedež oziroma stalno bivališče v Sloveniji in
• je identificirana za namene DDV v Sloveniji.

Davčni zastopnik ne more biti podružnica tuje osebe.

Davčni zastopnik v imenu davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, izpolnjuje obveznosti in uveljavlja pravice iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, plačuje DDV, vlaga zahtevke za vračilo presežka odbitka DDV itd.). Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, mora davčnemu zastopniku za potrebe izpolnjevanja obveznosti iz naslova DDV poslati po en izvod izdanih računov, na katerih je poleg drugih predpisanih podatkov navedeno tudi ime, naslov in identifikacijska številka za DDV davčnega zastopnika.

Če istega davčnega zastopnika imenuje več davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, tak davčni zastopnik predlaga davčnemu organu obračune DDV in izpolnjuje druge obveznosti oziroma uveljavlja pravice iz naslova DDV za vsakega davčnega zavezanca posebej.

Davčni organ lahko od davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja plačila davčne obveznosti. Davčni organ lahko sprejme instrument zavarovanja plačila davčne obveznosti tudi od davčnega zastopnika, če ima za tako predložitev davčni zastopnik pooblastilo davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji.

Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti z naslova DDV, mu lahko prepove nadaljnje zastopanje.

2.1 Uvoz blaga v Slovenijo, ki ni namembna država članica (postopek 42)

V primeru uvoza blaga, odposlanega ali odpeljanega s tretjega ozemlja ali iz tretje države in uvoženega v Slovenijo, ki ni namembna država članica, velja:

• davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v drugi državi članici, lahko uveljavi oprostitev plačila DDV ob uvozu tega blaga:
  1. če se identificira za namene DDV, za izpolnjevanje obveznosti iz naslova DDV pa lahko imenuje davčnega zastopnika, ki za njegov račun izpolnjuje predpisane obveznosti, ali
  2. če v skladu s carinskimi predpisi za izvrševanje carinskih obveznosti pooblasti drugo osebo, da ga zastopa kot posredni zastopnik, in če je ta zastopnik identificiran za namene DDV v Sloveniji.

  V primeru pod točko 2 se davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v drugi državi članici, ni treba identificirati za namene DDV v Sloveniji, če zastopnik obvesti davčni urad, da zanj prevzema obveznost predložitve rekapitulacijskega poročila.

• davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, lahko uveljavi oprostitev plačila DDV ob uvozu tega blaga le, če se identificira za namene DDV.

Zgoraj navedena oprostitev uvoza blaga velja le, če uvoznik – davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji (carinski dolžnik oziroma prejemnik blaga, ki mora plačati DDV) opravi oproščeno dobavo tega blaga v drugo državo članico v skladu s 46. členom ZDDV-1².

Davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici EU, ki opravi oproščen uvoz blaga v Slovenijo, ki ni namembna država, z namenom nadaljnje oproščene dobave blaga v namembno državo članico, lahko imenuje več posrednih zastopnikov, ki zanj prevzamejo obveznost predložitve rekapitulacijskega poročila.

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke, preden vloži carinsko deklaracijo z zahtevkom za oprostitev plačila DDV. Pogodbe ali predpogodbe oziroma drugega dokazila, iz katerega bi bil razviden njegov namen opravljati dejavnost v Sloveniji, mu v tem primeru ni treba priložiti. Davčni organ izda identifikacijsko številko za DDV v treh dneh od vložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.

² Oprostitve v zvezi z dobavami blaga iz 138. člena Direktive Sveta 112.

3. DAVČNO OBDOBJE IN PREDLAGANJE OBRAČUNA DDV

Za davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, je davčno obdobje koledarski mesec.

Davčni zavezanec mora izkazati svojo davčno obveznost z obračunom DDV ( Obrazec DDV-O ). Davčni urad zaradi lažjega izpolnjevanja obveznosti pošilja vsem davčnim zavezancem obrazec DDV-O za obračun DDV za posamezno davčno obdobje.

Obrazec DDV-O za davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, in v Sloveniji nima niti podružnice niti ne imenuje zastopnika, se pošlje pooblaščencu za vročitve³.

Če davčni zavezanec ne prejme obrazca ali se je ta uničil, so obrazci na voljo na vseh davčnih uradih in izpostavah ter na spletni strani DURS .

Na tej povezavi so k obrazcu DDV-O priložena tudi navodila za njegovo izpolnjevanje.

Izpolnjeni obrazec DDV-O, ki ga je podpisala odgovorna oseba, mora davčni zavezanec poslati na pristojni davčni urad v priloženi, na DURS naslovljeni ovojnici, najpozneje do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.

Davčni zavezanec lahko predloži obrazec DDV-O tudi v elektronski obliki prek sistema eDavki na spletni naslov: http://edavki.durs.si ⁴.

³ Če davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, nima podružnice in ne imenuje zastopnika, mora pri vpisu v register davčnih zavezancev predložiti tudi pooblastilo pooblaščenca za vročitve v skladu s četrtim odstavkom 89. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 in 126/07) oziroma drugo pooblastilo, s katerim se pooblašča za vročanje spisov. Pooblastilo se pisno predloži davčnemu organu ali pri davčnem organu da ustno na zapisnik. Davčni organ lahko v dvomu zahteva, naj se pooblastilo overi pri notarju. Ker je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, lahko davčni organ zahteva prevod pooblastila na stroške stranke.

⁴ Za izbiro te možnosti morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ki so navedeni že v poglavju 1 tega pojasnila.

4. PLAČILO DDV

Davčni zavezanec mora plačati DDV v državni proračun najpozneje zadnji delovni dan naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.

Davčni zavezanec lahko nakazilo izvede prek svoje banke kot mednarodno bančno nakazilo, in sicer:

BANKA SLOVENIJE
SWIFT: BSLJSI2X
IBAN: SI56 (številka vplačilnega podračuna)


Oznaka SI pomeni oznako za Republiko Slovenijo, oznaka 56 pomeni kontrolno številko za Republiko Slovenijo, nadaljuje se z vpisom vplačilnega podračuna, na katerega se želi plačilo izvršiti, brez presledkov oziroma ločilnih znakov.

Številka vplačilnega podračuna za davek na dodano vrednost, ki je predpisana s Pravilnikom o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 138/06), je: 01100-1008305527. Zavezanec mora pri plačilu v sklic na številko odobritve (referenca) obvezno vpisati model: 19 in v nadaljevanju svojo davčno številko ter šifro obvezne dajatve, ki je za ta davek – 05967.

5. REKAPITULACIJSKO POROČILO

Vsak davčni zavezanec, identificiran za DDV, ki je v obdobju poročanja, to je koledarskem trimesečju, opravil oproščene dobave blaga davčnim zavezancem, identificiranim v drugih državah članicah EU, mora davčnemu organu predložiti rekapitulacijsko poročilo, in sicer do 10. dne drugega meseca, ki sledi koledarskemu trimesečju (npr. za prvi kvartal do 10. 5., za drugi kvartal do 10. 8., za tretji kvartal do 10. 11. in za četrti kvartal do 10. 2. prihodnjega leta).

Če davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, v koledarskem trimesečju ni opravil oproščenih dobav davčnim zavezancem, identificiranim v drugih državah članicah, mu rekapitulacijskega poročila ni treba predložiti.

Obrazec RP-O in navodila za njegovo izpolnjevanje so objavljena na spletni strani DURS .

Davčni zavezanec lahko predloži obrazec RP-O tudi v elektronski obliki prek sistema eDavki na spletni naslov: http://edavki.durs.si ⁴.

⁴ Za izbiro te možnosti morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ki so navedeni že v poglavju 1 tega pojasnila.

6. VRAČILO DDV DAVČNIM ZAVEZANCEM, KI NIMAJO SEDEŽA V SLOVENIJI

6.1 Upravičenec do vračila DDV

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pravico do vračila DDV, zaračunanega za blago ali storitve, ki so mu jih dobavili drugi davčni zavezanci na ozemlju Slovenije, ali zaračunanega ob uvozu blaga v Slovenijo, če:

a) v predpisanem obdobju ni opravil dobav blaga oziroma storitev, za katere se šteje, da so bile opravljene v Sloveniji, razen:


• prevoznih in s prevozom povezanih storitev, za katere velja oprostitev v skladu s 13. točko 50. člena⁵ ter 52. do 57. členom⁶ ali 58. členom⁷ ZDDV-1;
• storitev, od katerih mora v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena⁸ ZDDV-1, DDV plačati izključno oseba, kateri so bile storitve opravljene;
b) se blago oziroma storitve, ki so mu jih dobavili drugi davčni zavezanci na ozemlju Slovenije, ali zaračunanega ob uvozu blaga v Slovenijo, uporabljajo za namene:


• transakcij iz točke a) drugega odstavka 63. člena⁹ ZDDV-1;
• transakcij, ki so oproščene plačila DDV v skladu s 13. točko 50. člena, 52. do 57. členom ali 58. členom ZDDV-1;
• opravljanja storitev, od katerih mora v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 DDV plačati izključno oseba, kateri so bile storitve opravljene;
c) so izpolnjeni drugi pogoji, določeni v tem zakonu, ki se nanašajo na pravico do odbitka DDV.

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ki opravlja ekonomsko dejavnost v Sloveniji, nima pravice do vračila DDV na podlagi predložitve zahtevka za vračilo, ima pa ob izpolnjevanju predpisanih pogojev pravico do odbitka DDV na podlagi predložitve obračuna DDV¹⁰.

⁵ Storitve v zvezi z uvozom blaga, če je vrednost teh storitev vključena v davčno osnovo.

⁶ Oprostitve pri izvozu blaga iz Skupnosti in izvozu podobnih transakcijah in v zvezi z mednarodnim prevozom ter dobavami blaga in storitev v carinskih postopkih.

⁷ Oprostitve za dobave določenega blaga in storitev v davčnih skladiščih.

⁸ V skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 mora DDV plačati tudi vsak davčni zavezanec, kateremu je opravljena storitev iz 29. člena ZDDV-1 (56. člen Direktive Sveta 112) ali vsaka oseba, identificirana za DDV v Sloveniji, kateri se opravijo storitve iz 25. člena, drugega, tretjega in osmega odstavka 27. člena in drugega do vključno četrtega odstavka 28. člena ZDDV-1 (44. člen, drugi odstavek 47. člena, 50. Člen ter 53. do 54. člen Direktive Sveta 112), če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji.

⁹ Blago oziroma storitve se morajo uporabljati za namene transakcij, ki jih je v zvezi z dejavnostjo iz drugega odstavka 5. člena ZDDV-1 (ta člen je povzet po drugem odstavku 9. člena Direktive Sveta 112) opravil zunaj Slovenije, če bi bil upravičen do odbitka DDV, če bi bile opravljene v Sloveniji.

¹⁰ Navedeno se ne nanaša na davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, ki v Sloveniji opravi storitev iz 29. člena ZDDV-1(56. člen Direktive Sveta 112) osebi, ki je v skladu z ZDDV-1 davčni zavezanec.

6.2 Zahtevek za vračilo DDV

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, in je upravičen do vračila DDV, mora:

1. pri Davčnem uradu Ljubljana vložiti zahtevek za vračilo DDV na obrazcu, ki je Priloga V k pravilniku, najpozneje v šestih mesecih po poteku koledarskega leta, v katerem je bil DDV obračunan;
2. zahtevku predložiti izvirnike računov oziroma uvoznih dokumentov;
3. predložiti potrdilo pristojnega organa države, kjer ima sedež, da je zavezanec za DDV v tej državi, ki ne sme biti starejše od enega leta;
4. s pisno izjavo potrditi, da v obdobju, za katero prosi za vračilo DDV, ni opravil dobave blaga oziroma storitev, ki bi se štela za dobavo, opravljeno v Sloveniji, razen opravljanja storitev, ki so navedene v točki a) v poglavju 6.1 tega pojasnila;
5. se zavezati, da bo povrnil katerikoli neupravičeno pridobljen (vrnjen) znesek DDV.

Zahtevek za vračilo DDV lahko na podlagi pooblastila predloži tudi druga oseba. Pooblastilo za zastopanje v postopku se pisno predloži davčnemu organu ali pri davčnem organu da ustno na zapisnik¹¹. Davčni organ lahko v dvomu zahteva, naj se pooblastilo za zastopanje v postopku vračanja overi pri notarju. Ne glede na pooblastilo lahko davčni organ v postopku, neposredno od zastopanega, zahteva posamezna dokazila ali izjave.

Zahtevek za vračilo se lahko predloži:

1. za obdobje, ki ni krajše od treh mesecev oziroma ni daljše od enega koledarskega leta,
2. za obdobje krajše od treh mesecev, če to obdobje predstavlja preostanek koledarskega leta.

Ta zahtevek se lahko nanaša tudi na račune ali uvozne dokumente, ki niso bili sestavni del prejšnjih zahtevkov in ki zadevajo transakcije, zaključene v tekočem koledarskem letu.

Če se zahtevek nanaša na obdobje, krajše od enega koledarskega leta, vendar ne krajše od treh mesecev, zahtevani znesek za vračilo ne sme biti nižji od 200 eurov.

Če se zahtevek nanaša na obdobje koledarskega leta ali na preostanek koledarskega leta, zahtevani znesek za vračilo ne sme biti nižji od 25 evrov.

Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem zunaj Skupnosti se prizna samo, če je zagotovljena vzajemnost. Pregled stanja vzajemnosti med Slovenijo in tretjimi državami pri vračilu DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji.

Davčni organ mora vsak predloženi račun ter uvozni dokument ožigosati in ga vrniti vlagatelju zahtevka v roku 30 dni od njihovega prejema. O zahtevku mora odločiti v šestih mesecih od vložitve zahtevka.

Če davčni organ odobri vračilo DDV, mora biti vračilo izvršeno v roku šestih mesecev, in sicer na račun vlagatelja v Sloveniji ali pa na njegove stroške v tujino ali, na zahtevo vlagatelja, na račun druge osebe.

¹¹ Pooblastilo je lahko v tujem jeziku, vendar pa lahko davčni organ zahteva prevod pooblastila na stroške stranke.

7. VRAČILO DDV POTNIKOM, KI NIMAJO PREBIVALIŠČA V SKUPNOSTI

7.1 Pogoji za vračilo DDV

Pri oproščeni dobavi blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Skupnosti kupec, ki nima sedeža na ozemlju Slovenije, ali druga oseba za njegov račun, ki se prenaša v osebni prtljagi potnikov, se oprostitev uveljavlja na način vračila DDV in velja le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) potnik nima prebivališča v Skupnosti,
b) blago je izneseno iz Skupnosti pred potekom tretjega meseca, ki sledi mesecu, v katerem se opravi dobava in
c) skupna vrednost dobavljenega blaga, z DDV, je višja od 50 eurov.

Potnik, ki nima prebivališča v Skupnosti, pomeni potnika, čigar stalno ali običajno prebivališče ni v Skupnosti. »Stalno ali običajno prebivališče« pomeni kraj, ki je kot tak naveden v potnem listu, osebni izkaznici ali v drugem identifikacijskem dokumentu, ki ga kot veljavnega priznava Slovenija.

Pravica do vračila DDV se nanaša na blago, kupljeno v Sloveniji, vključno z nadomestnimi deli, ki so zaradi popravila ali servisiranja vgrajeni v motorna vozila, plovila ali zrakoplove, registrirana zunaj davčnega območja Skupnosti, ne pa tudi na mineralna olja, alkohol in alkoholne pijače ter na tobačne izdelke.

Pri vračilu DDV morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• da je vrednost kupljenega blaga z vključenim DDV na enem računu, izdanem istemu kupcu pri istem prodajalcu, višja od 50 eurov;
• da je prodajalec za prodano blago izpolnil in izdal obrazec DDV-VP, ki je Priloga VI k pravilniku, ali drug dokument, katerega vsebina ustreza obrazcu DDV-VP. Obrazcu mora biti priložen izvirnik računa oziroma računov iz prejšnje alineje;
• da je kupec iznesel blago iz Skupnosti pred pretekom tretjega meseca, ki sledi mesecu nakupa. Kot iznos blaga se šteje tudi pošiljanje blaga po pošti ali na drug primeren način pod pogojem, da kupljeno blago zapusti carinsko območje Skupnosti;
• da je kupljeno blago dano na vpogled mejnemu carinskemu organu, ki po pregledu overi izvirnik obrazca DDV-VP in izvirnike priloženih računov in vpiše datum iznosa blaga iz Skupnosti.

Če so ti pogoji izpolnjeni, carinski organ s podpisom in žigom overi izvirnike računov in obrazec DDV-VP ter v obrazec DDV-VP vnese datum iznosa blaga iz carinskega območja Skupnosti. Izvirnike računov in obrazec DDV-VP vrne kupcu, en izvod obrazca pa zadrži za potrebe naknadnega nadzora iznosa blaga iz Skupnosti.

7.2 Način vračila DDV

Prodajalec mora kupcu plačani DDV vrniti, če v roku šestih mesecev od dneva izdaje obrazca DDV-VP dostavi izvirnik obrazca DDV-VP, ki ga overi carinski organ, skupaj z overjenimi izvirniki računov, prodajalcu oziroma drugi osebi, ki jo je prodajalec pooblastil za vračilo davka. Overjeni izvirnik obrazca DDV-VP in overjeni izvirniki računov predstavljajo zahtevek za vračilo DDV.

Zahtevek za vračilo DDV lahko kupec predloži osebno, po drugi pravni ali fizični osebi ali po pošti. Če kupec predloži zahtevek po pošti, mora navesti tudi številko računa, na katerega naj se mu vrne plačani DDV.

Če kupec izpolnjuje pogoje za vračilo DDV, mu prodajalec znesek izplača v gotovini ali pa se v roku petnajstih dni od dneva prejema zahtevka znesek vplača na račun, ki ga je navedel kupec v zahtevku.

Ključne besede: pojasnilo DURS davčni zavezanec ki nima sedeža v Sloveniji sedež v tujini ekonomska dejavnost DDV-P3 davčni zavezanec s sedežem v drugi državi rekapitulacijsko poročilo davčni zastopnik

Objavite na Facebooku RSS rubrike DDV - Davek na dodano vrednost! Pridružite se! Naročilo Zlatega kompleta

Zadnji članki iz rubrike: 21.11.2025 15:06:44: Uvoz DDV evidenc preko portala eDavki - Podrobnejši opis 12.11.2025 14:15:51: Pozivanje za predložitev RP-O trimesečnih davčnih zavezancev 6.11.2025 16:25:22: Pozivi za predložitev evidence obračunanega DDV in odbitka DDV 14.10.2025 18:56:29: Prevajalnik "Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV" v obliko CSV 2.10.2025 15:45:41: Uvedba evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV – učinkovito orodje za boj proti davčnim utajam

Najnovejši članki: 12.12.2025 12:07:31: Pravočasno si zagotovite nova potrdila za delo z davčnimi blagajnami 11.12.2025 17:03:36: Zaposlitveni oglas: Računovodja (m/ž), Ljubljana 12.12.2025 16:03:04: Enakomerno in neenakomerno razporejen delovni čas (e-gradivo) 10.12.2025 17:46:16: Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov (ZIERDED) 10.12.2025 17:05:38: Zakon o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD)