Pojasnilo DURS, št. 4230-77/2008, 10. 3. 2008

Slovenija je po posvetovanju z Odborom za davek na dodano vrednost (odbor Evropske komisije) v nacionalni zakonodaji na področju davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) uvedla oprostitev plačevanja tega davka za dobavo blaga na ozemlju Slovenije, nakupe (pridobitve blaga) v EU in uvoz določenih vrst blaga, ki se vnese v davčno skladišče ali se dobavi dokler je v postopku davčnega skladiščenja. Prav tako oprostitev plačila DDV velja za opravljanje storitev, ki so povezane z blagom, namenjenim za vnos v davčno skladišče ali blagom, ki je že v postopku davčnega skladiščenja (prevozne in pomožne storitve, nakladanje, razkladanje …).

1. Pojem davčnega skladišča in pogoji za delovanje

Davčno skladišče je za namene oprostitev plačila DDV v primeru mineralnih olj prostor, ki je opredeljen kot trošarinsko skladišče v skladu z zakonom, ki ureja trošarine. Pri drugem blagu je davčno skladišče prostor, ki je opredeljen kot eno ali več ograjenih površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko enoto in je vidno označena in fizično ločena od preostalih površin ali prostorov. To so lahko stavbe ali deli stavb, zemljišča, rezervoarji ali silosi.

Imetnik davčnega skladišča je oseba, kateri je izdano dovoljenje za vodenje davčnega skladišča. Dovoljenje izda carinski organ pristojen glede na sedež vložnika zahtevka, če so izpolnjeni predpisani pogoji. Imetnik davčnega skladišča je odgovoren za zagotavljanje, da je blago v davčnem skladišču, za vodenje evidence nad vnosom in iznosom blaga in za vodenje evidence nad izvajanjem storitev nad hranjenim blagom ter za izpolnjevanje drugih pogojev, navedenih v dovoljenju.

Dovoljenje se lahko izda osebi, za katero carinski organ oceni, da je glede finančnih in drugih okoliščin primerna za imetnika davčnega skladišča, in ki v velikem obsegu skladišči blago, navedeno v Prilogi II Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07). Predpisano blago, ki se lahko skladišči v davčnih skladiščih je krompir, oljke, orehi, lupinasto sadje, žita, čaji, kava, surovi sladkor, kakav, žita, riž, zrnje in semena, olja in masti, mineralna olja, kavčuk, kemijski proizvodi v razsutem stanju, volna, kovine, neobdelan in obdelan les.

Razen izjem sme biti v davčnem skladišču skladiščeno samo blago, ki ni namenjeno prodaji na drobno. Izjemoma se lahko hrani v davčnem skladišču blago, namenjeno prodaji v trgovini na letališču ali v pristanišču, ki izpolnjuje pogoje za carinsko skladišče (duty free shop) in blago namenjeno prodaji, ki ga iznesejo potniki v osebni prtljagi pri poletih ali ladijskih prevozih izven EU. Druga izjema velja za dobavo blaga davčnim zavezancem, ki je namenjeno za prodajo potnikom na krovu zrakoplova ali plovila med poletom ali ladijskim prevozom, kadar je namembni kraj izven EU. Tretja izjema velja za blago namenjeno davčnim zavezancem, ki blago dobavijo diplomatom, konzularnim predstavnikom, Natu in drugim osebam, za katere je mogoče uporabiti oprostitev plačila DDV v zvezi s transakcijami, ki se obravnavajo kot izvoz blaga.

2. Vnos blaga v davčno skladišče

V davčno skladišče lahko blago brez plačila DDV ob uvozu, dobavi na ozemlju Slovenije in pridobitvi blaga iz druge države članice EU, vnese vsak davčni zavezanec, tudi tisti, ki nima sedeža na ozemlju Slovenije.

Vendar pa morajo davčni zavezanci, ki nimajo identifikacijske številke za namene DDV v Sloveniji in vnašajo blago v davčno skladišče ali dobavljajo blago, dokler je v postopku davčnega skladiščenja, upoštevati določbe DDV predpisov o identifikaciji za namene DDV.

Za davčnega zavezanca s sedežem na ozemlju Slovenije velja, da mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem bo presegel znesek obdavčljivega prometa (dobav), do katerega mu na izdanih računih ni treba obračunavati DDV (»mali« davčni zavezanci iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1). Med obdavčljive dobave se uvršča tudi dobava blaga, ki je namenjeno za vnos v davčno skladišče in z njim povezane storitve, ter dobava blaga, dokler je v postopku davčnega skladiščenja oziroma blaga, namenjenega za iznos iz davčnega skladišča in storitve, opravljene na tem blagu.

Davčni zavezanec s sedežem izven Slovenije, lahko opravi dobavo blaga, dokler je v postopku davčnega skladiščenja in storitve, opravljene na tem blagu, če je identificiran za namene DDV v Sloveniji. Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV mora davčnemu organu predložiti najkasneje 15 dni pred prvo dobavo in začeti obračunavati ter izpolnjevati druge obveznosti iz naslova DDV najpozneje z dnem, ko je opravil prvo dobavo.

3. Dobave blaga in opravljanje storitev na blagu v davčnem skladišču

Plačila DDV so na podlagi 58. člena ZDDV-1 oproščene dobave blaga na ozemlju Slovenije, uvoz blaga in pridobitve blaga, če je blago namenjeno za vnos v davčno skladišče ter dobave blaga, dokler je v postopku davčnega skladiščenja. Prav tako so plačila DDV oproščene vse storitve, povezane z vnosom blaga v davčno skladišče in dobavo blaga, dokler je v postopku davčnega skladiščenja.

Blago, ki ga slovenski davčni zavezanec nabavi v drugi državi članici EU in prepelje v davčno skladišče, je oproščeno obračuna DDV od pridobitve tega blaga. Dobavitelju iz druge države članice EU je treba za oprostitev plačila DDV v tej državi članici EU sicer predložiti slovensko identifikacijsko številko za namene DDV, vendar se od te pridobitve ne obračuna DDV, ker se uporabi določba ZDDV-1 o oproščeni pridobitvi blaga, ki se vnaša v davčno skladišče. Takšno pridobitev bo slovenski davčni zavezanec v svojih evidencah vpisal kot obdavčeno pridobitev od katere se ne obračuna DDV. V primeru uvoza blaga, ki se vnaša v davčno skladišče, carinski organ od uvoza blaga ne bo obračunal DDV, ampak bo v uvozni deklaraciji navedena določba ZDDV-1 o oprostitvi plačila DDV.

Davčni zavezanci s slovensko identifikacijsko številko za namene DDV, na izdanem računu za dobavo blaga, namenjeno za vnos v davčno skladišče ali dobavo blaga, dokler je skladiščeno v davčnem skladišču in na primer za prevoz tega blaga na ozemlju Slovenije, ne bodo obračunali DDV. Isto velja za vse ostale storitve (razkladanje, sušenje, pranje, hlajenje, itd.), ki so neposredno povezane z blagom, ki se vnaša v davčno skladišče ali se znotraj davčnega skladišče preprodaja. Na izdanih računih se bodo davčni zavezanci sklicevali na oprostitev plačila DDV v skladu z določbo 58. člena ZDDV-1.

Storitve, ki se opravijo na blagu v davčnem skladišču, so lahko tiste storitve, s katerimi se ohrani, izboljša videz ali tržna kakovost blaga ali da se ga pripravi za distribucijo ali nadaljnjo prodajo. Oblike ravnanja ne smejo privesti do drugačne osemmestne oznake KN določenega blaga, razen v primeru mineralnih olj, ko oblike ravnanja ne smejo privesti do drugačne štirimestne oznake KN, če je tako dovoljeno po trošarinskih predpisi.

4. Iznos blaga iz davčnega skladišča

Imetnik davčnega skladišča lahko dovoli iznos blaga iz davčnega skladišča šele, ko mu oseba, ki želi zaključiti postopek davčnega skladiščenja (želi blago iznesti iz davčnega skladišča), predloži račun zadnje transakcije nad blagom.

Davčni zavezanec, ki iznese blago iz davčnega skladišča, je lahko le oseba, ki je identificirana za namene DDV v Sloveniji. Na podlagi računa (oziroma dokumenta, ki vsebuje potrebne podatke, predpisane za račun) davčni zavezanec, ki blago iznese iz davčnega skladišča, obračuna DDV od davčne osnove, sestavljene iz vrednosti blaga ob vnosu in povečane za stroške morebitnih storitev, ki so se izvedle na samem blagu. Če je bila med postopkom davčnega skladiščenja v davčnem skladišču opravljena dobava tega blaga oziroma je bilo opravljenih več dobav tega blaga, morata biti z računa (oziroma dokumenta, ki vsebuje potrebne podatke, predpisane za račun) razvidna davčna osnova, sestavljena iz vrednosti blaga od zadnje dobave, povečane za stroške morebitnih storitev, ki so se izvedle na samem blagu po opravljeni zadnji dobavi, in znesek obračunanega DDV.

5. Vodenje evidenc o blagu in opravljenih storitvah v davčnem skladišču

Imetnik dovoljenja mora voditi evidence o vsem blagu, vnesenem v postopek davčnega skladiščenja, o vseh opravljenih storitvah na tem blagu, ki je v postopku davčnega skladiščenja, in o vsakem iznosu blaga iz davčnega skladišča.

Če imetnik skladišča ni tudi oseba, ki razpolaga z blagom, lahko podatke vodi uporabnik (lastnik) blaga, imetnik dovoljenja pa mora zagotoviti podatke o teh osebah, ter podatke o vnosu in iznosu blaga iz davčnega skladišča (datum vnosa, datum iznosa, količina blaga in oseba, ki je odgovorna za to blago).

6. Nadzor nad delovanjem davčnega skladišča in obračunavanjem DDV

Nadzor nad pravilnostjo obračunavanja in plačevanja DDV od transakcij, povezanih z davčnimi skladišči, opravlja Davčna uprava RS. Nadzor nad delovanjem davčnega skladišča je v pristojnosti Carinske uprave RS.