Sodba Vrhovnega sodišča RS (Sklep I Up 1260/2002)

Datum: 10.5.2005

Sodišče izvaja oziroma presoja dokaze, ki niso bili izvedeni v postopku izdaje upravnega akta, na glavni obravnavi.

Odločba o pritožbi:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo proti odločbi tožene stranke z dne 29.5.2000, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Davčnega urada L., Izpostave L.Š. z dne 17.8.1998. Z njo je bilo odločeno, da se tožniku za leto 1992 obnovi postopek odmere dohodnine, ki je bil končan z odločbo z dne 28.7.1993, ki se odpravi (1. točka izreka) ter se mu za leto 1992 odmeri dohodnina v znesku 12.084.020,00 SIT (2. točka izreka); razlika med odmerjeno dohodnino in v letu 1992 odmerjeno oziroma obračunano akontacijo znaša 12.064.462,00 SIT in mora biti plačana v tridesetih dneh po prejemu odločbe.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Navaja, da je davčni organ prve stopnje po pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine ugotovil, da tožnik v dohodninski napovedi za leto 1992 ni napovedal vseh prejemkov, ki se po Zakonu o dohodnini (ZDoh) štejejo za vire dohodnine; zato je pravilno stališče, da so izpolnjeni zakonski pogoji za obnovo postopka odmere dohodnine. Soglaša s toženo stranko, da prejeti zneski (200.000 DEM v gotovini in 343.529 DEM s sprejemom čeka) v skupni tolarski protivrednosti 27.363.014,00 SIT predstavljajo nenapovedane prejemke od opravljanja priložnostnih storitev (računalničarja) za firmo E. Ltd, L., ki se po 4. alinei 14. člena ZDoh vštevajo v osnovo za davek od osebnih prejemkov. Kot neutemeljene pa je zavrnilo tožbene ugovore, da je tožnik omenjene zneske vrnil izplačevalcu. Če namreč prejeti denar ni bil vrnjen kot izplačilo honorarja, potem njegovo vračilo za nastalo dohodninsko obveznost ni pomembno. Zato na drugačno odločitev nima vpliva izvedeniško mnenje, ki je bilo izdelano za potrebe kazenskega postopka.

Tožnik v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov 1. odstavka 72. člena ZUS navaja, da iz mnenja izvedenke finančne stroke J.M. izhaja, da je tožnik denar, ki ga je prejel, vrnil pred koncem leta, za katerega je bilo potrebno napovedati dohodnino (3.6.1992 zneska 100.000 DEM ter 141.743,45 DEM, 24.6.1992 znesek 300.000 DEM). Sodišče se o navedenih relevantnih dejstvih ni izjasnilo. Ker sodba nima razlogov o pomembnih dejstvih, so bila bistveno kršena pravila postopka ter ustavna pravica tožnika po 22. in 23. členu Ustave RS. Sodišče se tudi ni opredelilo do stališča izvedenke, da bi davčni organ moral upoštevati navedena dejstva, iz katerih izhaja, da ni podlage za odmero dohodnine R.K. za leto 1992. Iz dopolnitve pritožbe, vložene 24.9.2002, pa še izhaja, da je bil kazenski postopek zoper tožnika zaradi suma kaznivega dejanja davčne zatajitve po 3. in 2. odstavku 254. člena KZ RS ustavljen, tožena stranka pa pregona ni prevzela. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Kadar sodišče sodi na seji, lahko odloči le na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku (1. odstavek 51. člena ZUS).

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na seji presodilo dokaz (mnenje sodne izvedenke J.M. z dne 18.2.2002), ki ni bil izveden v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta.

Po določbi 2. odstavka 51. člena ZUS sodišče izvaja dokaze (kadar in kolikor je to potrebno za odločitev v upravnem sporu, pa dokazi niso bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta ali če druga dejstva kažejo na to, da jih je treba drugače presoditi, kot jih je presodil organ, ki je izdal izpodbijani upravni akt), le na glavni obravnavi.

Zato je sodišče prve stopnje, s tem ko omenjenega dokaza ni izvedlo oziroma presodilo na glavni obravnavi, bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, pa je to vplivalo na zakonitost sodbe (2. odstavek 72. člena ZUS).

Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS tožnikovi pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo istemu sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V novem postopku bo moralo izvesti oziroma presoditi omenjeni dokaz v skladu z 2. odstavkom 51. člena ZUS.

Zadnja sprememba: 21.5.2007

VIR: http://www.sodnapraksa.si