Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 30.5.2007 13:40:39

Prodaja nepremičnin in zavezanost za DDV

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednostprint Natisni

Prodaja nepremičnin in zavezanost za DDV

Pojasnilo DURS, št. 060-87/2007-2, 11. 5. 2007

Na vprašanje svetovalne hiše, ki se nanaša na konkreten primer, ko je oseba pred osmimi leti kupila zemljišče, na katerem je v skladu s predpisi dopustna graditev objektov, zdaj pa to zemljišče, razdeljeno na štiri parcele, prodaja, odgovarjamo:

Na podlagi, v vprašanju posredovanih informacij, lahko ugotovimo, da fizična oseba z navedenimi prodajami ne opravlja ekonomske dejavnosti in ni davčni zavezanec po 5. členu ZDDV-1, saj prodaja svoje osebno premoženje.

V pojasnilu DURS, št. 4236-11/2006, 26. 10. 2006, objavljenem na naših spletnih straneh, smo navedli, da je promet nezazidanega stavbnega zemljišča, ki ga opravi fizična oseba, lahko obdavčen z DDV ali pa z DPN, kar je odvisno od tega ali je fizično osebo – prodajalca nepremičnine moč opredeliti kot osebo, ki neodvisno opravlja ekonomsko dejavnost po 5. členu ZDDV-1. Navedli smo tudi, da na ugotavljanje dejstev in okoliščin v konkretnih primerih izvršenih prodaj novih objektov (in tudi stavbnih zemljišč), poleg števila prodaj, vplivajo različni dejavniki ter da zakonodaja s področja DDV ne predpisuje natančnih kriterijev za določitev zavezanosti za DDV za fizične osebe, ki prodajo nepremičnine, in da je zato treba presojati vsak posamezen primer glede na okoliščine primera.

Svetovalna hiša navaja, da se z navedenim pojasnilom ne strinja, ker so kriteriji ki jih navajamo preširoki, zato želi, da ji odgovor podamo tako, da povemo »število prodaj«, pri katerih se določeni osebi še ni treba identificirati za namene DDV. Svetovalna hiša sprašuje tudi ali kot dokaz, da nekdo z nakupom nepremičnine ni nameraval opravljati ekonomsko dejavnost, zadošča izjava te osebe ali je potrebno še kakšno dokazilo, zanima pa jo še ali razlika med nakupno in prodajno ceno nepremičnine vpliva na obveznost za identifikacijo za namene DDV.

Pri razlagi obdavčitve z DDV je treba izhajati predvsem iz namena samega sistema DDV, ki ga je zakonodajalec želel doseči, to je obdavčiti končno potrošnjo, vmesne faze (transakcije) pa razbremeniti tega davka.

Glede opredelitve davčnega zavezanca pa je v sistemu DDV državam članicam dana možnost, da kot davčnega zavezanca za DDV štejejo tudi osebe, ki določene transakcije opravljajo občasno. V Sloveniji te opcije pri transakcijah z novimi objekti in s stavbnimi zemljišči nismo izkoristili, zato se v praksi pojavljajo težave pri opredelitvi, kdaj transakcija oziroma transakcije pri fizičnih osebah še šteti za občasne, ki ne zapadejo pod sistem DDV, in kdaj že govorimo o opravljanju dejavnosti v smislu DDV. Vendar pa to ni problem le v Sloveniji, vprašanje ali je možno postaviti objektivne kriterije in povedati število opravljenih transakcij, pri katerem določeno osebo šteti za davčnega zavezanca, smo zasledili tudi v komentarju k Šesti direktivi. Mnenje generalnega pravobranilca g. Lenza v zadevi Wellcome trust je bilo, da za obdavčitev z DDV nista odločilna obseg in trajanje aktivnosti, ampak izključno to, da je ta aktivnost ekonomska aktivnost. Eden od možnih kriterijev je bil naveden tudi v zadevi Rompelman, in sicer »druge aktivnosti«, ki jih oseba še opravlja. Dejstvo, da oseba opravlja še vrsto drugih aktivnosti lahko kaže na to, da oseba namerava opravljati dejavnost kot davčni zavezanec. Na splošno velja, da oseba, ki občasno opravi transakcijo, te transakcije ne spremljajo druge (ekonomske) aktivnosti, medtem ko oseba, ki namerava (trajno) opravljati določene transakcije, običajno opravlja še druge ekonomske aktivnosti. V komentarju k Šesti direktivi pa je ob citatu iz te sodbe dodano, da navedeno še ne da jasnih kriterijev.

Iz navedenega izhaja, da enoznačnih in za vse primere veljavnih kriterijev za opredelitev določene osebe kot davčnega zavezanca za DDV, ni moč napisati. Poleg tega bi s postavitvijo kriterijev zožili osnovno definicijo davčnega zavezanca po Šesti direktivi, ki pa je namenoma široka (…davčni zavezanec je vsaka oseba…) in mora biti takšna zato, da zagotavlja izpolnjevanje načela nevtralnosti, ki zahteva, da se vse ekonomske dejavnosti obravnavajo enako in se s tem prepreči izkrivljanje konkurence. Iz istega razloga tudi ne moremo napisati pri koliko opravljenih transakcijah se mora določena oseba identificirati za namene DDV, saj število opravljenih transakcij ni in ne sme biti edini kriterij za presojanje.

V zvezi z navedeno problematiko, to je ugotavljanjem ali neka aktivnost pomeni opravljanje ekonomske dejavnosti in posledično zavezanost k obračunavanju DDV, bi bilo smiselno uporabiti pristop, podoben tistemu, ki ga je uporabila davčna uprava Združenega kraljestva in je predstavljen v njihovem vodiču z oznako V1-6: Business/Non-Busines. Pri ugotavljanju, ali gre za ekonomsko dejavnost ali ne, si namreč pomagajo s t. i. »business testom«, v obliki šestih vprašanj. Naveden test so uvedli prav zaradi pomanjkanja kriterijev in meril v zakonodaji Skupnosti oziroma nacionalni DDV zakonodaji in temelji na sprejetih posameznih odločitvah njihovih nacionalnih sodišč.

Glede dokazovanja namena opravljanja ekonomske dejavnosti, odgovarjamo, da je to potrebno le v obratnem primeru, to je, ko se določena oseba želi identificirati za namene DDV (129. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06)).

Na podlagi vsega navedenega in ob upoštevanju zapisanega v že objavljenih pojasnilih DURS ter na podlagi, v vprašanju posredovanih informacij, lahko ugotovimo, da fizična oseba, ki jo svetovalna hiša zastopa, s prodajami štirih parcel ne opravlja ekonomske dejavnosti in ni davčni zavezanec po 5. členu ZDDV-1, saj prodaja svoje osebno premoženje.

Na vprašanje, ali razlika med nakupno in prodajno ceno nepremičnine vpliva na obveznost za identifikacijo za namene DDV, pa odgovarjamo, da v konkretnem primeru, ta razlika ni pomembna, ker predvidevamo, da ni nastala zaradi dodane vrednosti oziroma vlaganj v zemljišče.

Svetovalna hiša je zastavila tudi vprašanje zakaj DURS ne objavi vseh odgovorov na vprašanja davčnih zavezancev. Na spletnih straneh DURS je objavljenih vrsto pojasnil; tudi tistih, ki so pripravljeni na davčnih uradih. Objavljanje vseh, na DURS (GDU in DU) izdanih, pojasnil bi, zaradi svoje količine, bistveno zmanjšalo preglednost spletnih strani. Poleg tega se pogosto dogaja, da zavezanci odgovor, ki je pripravljen na specifično konkretno situacijo, napačno aplicirajo na svoj primer.

Ključne besede:
pojasnilo DURS
DDV
nepremičnine

Zadnji članki iz rubrike:

29.10.2019 17:58:49:
Uporaba nižje stopnje DDV pri storitvah čiščenja in vzdrževanja cest in javnih površin​

22.10.2019 11:08:26:
Kako prepoznati "missing trader" podjetje?

21.10.2019 7:26:52:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

22.10.2019 11:25:16:
Objavljen je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1 (ZDDV-1K)

3.10.2019 12:42:55:
Obračunavanje DDV pri opravljanju gostinske dejavnosti

Najnovejši članki:

21.11.2019 9:09:22:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, september 2019

21.11.2019 9:05:44:
Poročilo o gibanju plač za avgust 2019

21.11.2019 8:51:10:
Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva

20.11.2019 16:02:38:
Obmejni delavci ter obrazec S1 (E 121)

20.11.2019 15:23:26:
Obdavčitev z davkom na dediščine in darila

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT