Pojasnilo DURS št. 4230-73/2007, 14. 5. 2007

V zvezi z vprašanjem, ali lahko fizično nepotrjena dopolnilna deklaracija služi kot listina za namene DDV pri uvozu blaga, pojasnjujemo:

Za namene uveljavljanja odbitka DDV od uvoza, dokazovanja oproščene dobave v zvezi z izvozom ter vpisovanja v DDV evidence, morajo davčni zavezanci med drugim upoštevati naslednje:

1. podlaga za knjigovodsko evidentiranje davčno pomembnih dogodkov, sprememb in dejstev v skladu s 85. členom Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06) in 147. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06) so ustrezne listine, kot so: izdani in prejeti računi, knjigovodske listine o plačilih in izplačilih, uvozne in izvozne carinske deklaracije, odločbe carinskega organa ter druge listine, s katerimi se dokazuje izvozna dobava, in vse druge listine, ki so pomembne za obračun in plačilo DDV ter odbitek DDV,

2. v skladu z določbo e) točke prvega odst. 67. člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec za uveljavljanje pravice do odbitka DDV plačanega pri uvozu blaga imeti uvozni dokument, na katerem je naveden kot prejemnik ali uvoznik in na katerem je naveden znesek DDV, ki ga je dolžan plačati oziroma omogoča izračun tega zneska,

3. kot dokazilo, na podlagi katerega zavezanec dokazuje, da je bila opravljena izvozna dobava, šteje v skladu z določbo četrtega odst. 82. člena pravilnika tudi elektronsko sporočilo carinskega urada izvoza iz aplikacije »SI-AES« v xml obliki, ki se pošlje izvozniku oziroma deklarantu.

V skladu z Navodilom o poenostavitvah pri carinjenju blaga, št. 8/2005 (2. prečiščeno besedilo)* dopolnilna deklaracija s poenostavljenimi deklaracijami (vpis v evidenco pri hišnem carinjenju, poenostavljena deklaracija pri poenostavljenem postopku prijavljanja in nepopolna deklaracija) tvori enoten in nedeljiv dokument, ki začne veljati z dnevom sprejema poenostavljenih deklaracij. Seznam deklaracij, poslan v elektronski obliki, tvori skupaj s papirno dopolnilno deklaracijo v obliki seznama enovit dokument.

Imetnik dovoljenja za vlaganje brezpapirnih dopolnilnih deklaracij (v elektronski obliki), pošilja te deklaracije, izpolnjene v skladu s pravilnikom o EUL, v carinski informacijski sistem. Ta sistem poslanim deklaracijam podeli SICIS evidenčno številko in jo vrne s sporočilom, e-podpisanim kvalificiranim digitalnim potrdilom. Na koncu obračunskega obdobja imetnik dovoljenja pošlje s kvalificiranim digitalnim potrdilom elektronsko podpisan kontrolni seznam obračunskih deklaracij (Vs. 404) po evidenčnih številkah in z obračunom dajatev. Po preverjanju elektronsko podpisanega kontrolnega seznama obračunskih deklaracij pristojni carinski organ potrdi kontrolni seznam (ter dodeli evidenčno številko) in imetniku dovoljenja vrne elektronsko podpisano sporočilo s številko sklica za plačilo dajatev.

V skladu s 14. in 15. členoma Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu - ZEPEP (UL RS, št. 98/04 – UPB1) se elektronskemu podpisu ne sme odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zaradi elektronske oblike, ali ker ne temelji na kvalificiranem potrdilu ali potrdilu akreditiranega overitelja, ali ker ni oblikovan s sredstvom za varno elektronsko podpisovanje. Varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, je glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost. Carinska deklaracija ali seznam deklaracij, ki sta podpisana in overjena s kvalificiranim potrdilom carinskega organa, imata zato enako veljavo kot pisna deklaracija.

Na podlagi ugotovitev je potrjen seznam deklaracij, ki je elektronsko podpisan s strani informacijskega sistema carinskega organa, dokument, ki ima za namene izvajanja ZDDV-1 enako pravno moč kot deklaracije v papirni obliki. To velja tako za uveljavljanje pravice do odbitka DDV plačanega ob uvozu blaga, dokazovanje oproščenih dobav izven Skupnosti, kot tudi za namene vodenja evidenc, ki jih zahteva ZDDV-1.