Pojasnilo DURS, št. 4230-5 1 7/2006, 30. 1. 2007


Zavezanec sprašuje glede dokazovanja prenosa blaga v drugo državo članico, v kateri bo davčni zavezanec te polizdelke obdelal do dokončnih proizvodov. Zanima ga, kateri dokumenti so najprimernejši za spremljanje polizdelkov od njega do italijanskega podjetja in kako je z obračunom DDV.


Zanima ga tudi, kako je z izdajo računov in obračunom DDV našim kupcem v Sloveniji, v državah EU in v tretjih državah, če gotove proizvode prodaja direktno iz Italije, kjer so bili dokončani. V nadaljevanju sprašuje, kako je z obračunom DDV v primeru, če gotove proizvode ponovno pripelje v svoje podjetje v Sloveniji in jih potem prodaja iz Slovenije v EU ali tretje države. V nadaljevanju pojasnjujemo:


Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06) v 3. členu določa, da so predmet obdavčitve dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije, za plačilo. Dobava blaga po 6. členu ZDDV-1 pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik.


DDV-1 v 1. odstavku 9. člena določa, da se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki ga opravi davčni zavezanec v drugo državo članico. Drugi odstavek tega člena določa izjeme, v katerih se prenos blaga v drugo državo članico ne šteje za obdavčljivo dobavo blaga, in sicer v točki f). Ta določa. da se v primeru, da je bil opravljen prenos blaga v drugo državo članico z namenom opravljanja storitev na tem blagu, ki se opravljajo na ozemlju namembne države članice, če se blago, na katerem so bile storitve opravljene, vrne temu davčnemu zavezancu v Slovenijo, ne šteje za obdavčljivo dobavo blaga.


Iz navedenega sledi, da se prenos blaga v drugo državo članico z namenom opravljanja storitev na tem blagu, ki se opravijo na ozemlju namembne države članice ob pogoju, da se blago vrne temu davčnemu zavezancu v Slovenijo, ne šteje med obdavčljive transakcije.


V trenutku, ko pogoj iz točke f) ni več izpolnjen, se skladno s 3. odstavkom 9. člena ZDDV-1 šteje, da je bil opravljen prenos blaga v drugo državo članico, ki pomeni dobavo blaga, opravljeno za plačilo.


ZDDV-1 v 46. členu določa oprostitve v zvezi z dobavami blaga znotraj Skupnosti. Tako so po 4. točki 46. člena oproščene plačila DDV dobave blaga v obliki prenosa blaga v smislu 9. člena v drugo državo članico, za katere bi se priznavale oprostitve v skladu s 1. do 3. točko tega člena, če bi bile opravljene za račun drugega davčnega zavezanca.


To pomeni, da gre v primeru, ko se blago, na katerem se opravljajo storitve v drugi državi članici, tam proda oziroma se ne vrne temu davčnemu zavezancu, za obdavčljivo dobavo blaga, ki pa jo je po določilih 4. točke 46. člena ZDDV-1 ob izpolnjevanju pogojev iz 79. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06) mogoče obravnavati kot oproščeno transakcijo. Če slovenski davčni zavezanec proda blago v drugi državi članici, se je v skladu z zakonodajo na področju davka na dodano vrednost v tej državi članici dolžan identificirati kot zavezanec za DDV, ker v tem primeru opravi promet blaga v tej državi članici.


Davčni zavezanec je v svojem knjigovodstvu dolžan zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor nad zalogami blaga, ki je bilo preneseno v drugo državo članico z namenom opravljanja storitev na tem blagu. Pri tem je potrebno upoštevati računovodske standarde, ki določajo katere knjigovodske listine izkazujejo določene poslovne dogodke v zvezi z zalogami blaga v proizvodnji, kot tudi način zajemanja takšnih poslovnih dogodkov v poslovne knjige.


Za tisti del blaga, ki se ne vrne davčnemu zavezancu v Slovenijo in se šteje za obdavčljivo dobavo, pa je potrebno za uveljavljanje oprostitve iz 4. točke 46. člena ZDDV-1 zagotoviti dokumentacijo, ki je podrobno opredeljena v 79. členu Pravilnika. To pa je račun in prevozna listina ali drug ustrezni dokument, iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz računa. Če blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije v drugo državo članico oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njen račun, lahko dobavitelj blaga poleg računa in namesto dokumenta iz 1. odstavka 79. člena kot dokazilo, da je bilo blago odposlano v drugo državo članico, uporabi izjavo o prevozu blaga (njena vsebina je določena v 3. odstavku), ki jo podpiše prevzemnik blaga.