Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 4.4.2007 13:00:04

Novi Zakon o davku na dodano vrednost – bistvene novosti in spremembe

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednostprint Natisni

Novi Zakon o davku na dodano vrednost – bistvene novosti in spremembe

Na spletni strani Durs je objavljeno:



Glede na ukrepe vlade, ki so bili sprejeti v zvezi s predvideno reformo davčne zakonodaje v skladu s sprejetimi Okviri gospodarskih in socialnih reform v Republiki Sloveniji, katerih glavni namen na področju obdavčevanja z DDV je predvsem poenostavitev administrativnih obveznosti davčnih zavezancev v zvezi z izvajanjem veljavnega sistema DDV, je bil v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 117, dne 16. 11. 2006 objavljen novi Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (v nadaljevanju: novi zakon), s katerim se želita doseči večja preglednost in medsebojna skladnost določb ZDDV in poenostavitev njihovega besedila z vidika zahtevnosti za davčne zavezance.


Novi zakon ne odstopa od temeljnih načel obračunavanja davka na dodano vrednost, na katerih temelji obstoječi ZDDV. Predlagane rešitve pomenijo še natančnejšo prilagoditev zavezujočih pravil, ki so uveljavljene v Šesti direktivi Sveta.


V novem zakonu je zaradi večje preglednosti in jasnosti zakona spremenjena sistematika dosedanjega ZDDV. Novi zakon je zgrajen tako, da vsebuje temeljne določbe o vsebini in obsegu zakona, o davčnih zavezancih, o obdavčljivih transakcijah, o kraju obdavčljivih transakcij, o nastanku obveznosti obračuna DDV, o davčni osnovi, davčnih stopnjah, davčnih oprostitvah, odbitku DDV, obveznostih davčnih zavezancev in drugih oseb v zvezi s plačevanjem DDV, z identifikacijo, izdajanjem računov, knjigovodstvom, obračunom DDV, in z rekapitulacijskim poročilom in o obveznostih glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu, o posebnih ureditvah, nadzoru nad obračunavanjem in plačevanjem DDV, o kazenskih sankcijah ter o prehodnih in končnih določbah.


Novi zakon podrobnejše izvajanje, vključno s kriteriji za uveljavljanje davčnih oprostitev, prepušča izvedbenim predpisom, glede pravnih sredstev in podrobnejše ureditve postopkov pa napotuje na zakon, ki ureja davčni postopek, na zakon, ki ureja davčno službo, in na zakon, ki ureja carinsko službo.


Pomembnejše spremembe in dopolnitve novega zakona navajamo po posameznih poglavjih:


I. Vsebina in obseg zakona


Tu so natančneje predstavljene temeljne opredelitve območij oziroma ozemelj, za katera veljajo posamezna pravila o obdavčevanju blaga in storitev z DDV in se z novim zakonom ne spreminjajo; dodana je nova določba, da se transakcije v suverene cone Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ali iz njih obravnavajo kot transakcije na Ciper oziroma z njega.


V tem prvem delu novega zakona je opredeljen tudi predmet obdavčitve. Posebej so opredeljeni primeri transakcij, ki niso predmet obdavčitve z DDV. Vsebinsko te določbe niso spremenjene, so pa zaradi nove sistemske razporeditve vključene v obseg zakona pod prvim poglavjem.


II. Davčni zavezanci


Tu je opredeljeno, da je zavezanec za DDV vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Državni organi so vključeni v sistem DDV z opravljanjem dejavnosti ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kakor da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence. Določba je natančno prenesena iz Šeste direktive, po vsebini pa ne spreminja opredelitve davčnega zavezanca po ZDDV. Dodana je določba glede pogoja opravljanja katerekoli neodvisne dejavnosti, ki iz opredelitve davčnih zavezancev izključuje zaposlene in druge osebe, če jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom, glede načina opravljanja dela, glede plačila za opravljeno delo in glede drugih odgovornosti delodajalca kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem.


III. Obdavčljive transakcije


Spremenjena je opredelitev izraza »dobava blaga«, ki povzema določbo člena 5(1) Šeste direktive, po kateri dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik in ni nujno, da je bil že opravljen prenos lastninske pravice na blagu. Tudi opredelitev pridobitve blaga znotraj Skupnosti je popravljena podobno, vendar pa je to pridobitev pravice do razpolaganja z blagom in ne pridobitev lastninske pravice. Bistvena je izključitev določbe iz 4. točke drugega odstavka 4. člena ZDDV, ki določa, da za dobavo blaga velja tudi prenos stvarnih pravic in deležev na nepremičninah, ki dajejo imetniku lastninsko pravico oziroma pravico posesti na nepremičnini ali delu nepremičnine. S to spremembo se bodo tovrstne transakcije obravnavale kot promet storitev in ne več kot dobava blaga. Črtana je določba sedanjega zakona glede zamenjave storitev, ki ni potrebna.


IV. Kraj obdavčljivih transakcij


Pravila za določitev kraja opravljenih storitev so enaka pravilom, ki so že v veljavi. Narejeni so nekateri redakcijski popravki, na primer pri storitvah, povezanih z nepremičninami, kjer so »pripravljalna dela v gradbeništvu« nadomeščena z besedilom »storitve za pripravo in koordinacijo gradbenih del«. Določba 18. člena ZDDV glede posebnih pravil kraja obdavčitve je črtana. Vključena je v četrti odstavek 29. člena novega zakona (druge storitve), kjer je navedeno, da lahko minister, pristojen za finance, zaradi izogibanja dvojnega obdavčevanja, neobdavčevanja ali izkrivljanja konkurence določi, da velja pri storitvah iz prvega odstavka 29. člena novega zakona (to so storitve iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV) in pri dajanju prevoznih sredstev v najem za kraj opravljanja storitev kraj, kjer se storitev dejansko uporabi in uživa.


V. Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV


Določbe tega poglavja povzemajo rešitve trenutno veljavnega zakona. Po splošni določbi novega zakona »obdavčljivi dogodek« pomeni dogodek, s katerimi so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV. Pravni pogoji, ki so potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV, pa so pogoji, ki so tudi v ZDDV opredeljeni v določbah, ki zadevajo obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV. »Obveznost obračuna DDV« nastane, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga mora plačati, čeprav je plačilo lahko odloženo.


VI. Davčna osnova


Za določitev davčne osnove so povzete rešitve iz ZDDV. Redakcijsko je popravljena določba: »Pri dobavah blaga ali storitev davčna osnova vključuje vse, kar pomeni plačilo (v denarju, stvareh ali storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav, če ni s tem zakonom drugače določeno.« Redakcijsko je popravljena tudi določba, da se v davčno osnovo ne vštevajo: »cenovni popusti za predčasno plačilo; cenovni popusti in rabati, odobreni naročniku in obračunani v trenutku nabave«.


Določba sedanjega tretjega odstavka 21. člena ZDDV, ki se glasi: »Če plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev ni izvršeno v denarju ali ni v celoti izvršeno v denarju, je davčna osnova enaka tržni vrednosti blaga oziroma storitve v času in kraju opravljene storitve,« je v nasprotju s Šesto direktivo, zato je v novem zakonu izpuščena.


VII. Stopnja DDV


Zadržani sta stopnji DDV iz ZDDV in drugače splošna davčna stopnja v višini 20 odstotkov in nižja stopnja DDV v višini 8,5 odstotka, toda zakonodajalec je izhajal iz obsega kategorij blaga in storitev, ki so že v veljavnem ZDDV obdavčene z nižjo davčno stopnjo. DDV se obračunava in plačuje po nižji stopnji za dobave blaga in storitev, navedenih v Prilogi I, ki je priloga k novemu zakonu in je njegov sestavni del. Posebej je določeno, da se po nižji stopnji 8,5 odstotka od davčne osnove obračunava in plačuje DDV tudi od stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, in od delov teh objektov, ki niso del socialne politike, vključno z njihovo gradnjo, obnovo in popravili. Iz prehodne določbe novega zakona je razvidno, da se tedaj nižja stopnja DDV uporablja do konca prehodnega obdobja iz pristopne pogodbe Republike Slovenije k Evropski uniji oziroma do konca prehodnega obdobja, ki je določeno v pravnem aktu Sveta, s katerim se Sloveniji dovoljuje uporaba nižje stopnje DDV.


VIII. Oprostitve DDV


V novem zakonu so povzete vse oprostitve iz ZDDV.


Na novo so določene oprostitve za uvedbo sistema davčnih skladišč, ki bodo delovala podobno kakor carinska skladišča, le da se bo v davčnih skladiščih lahko hranilo blago, pridobljeno iz drugih držav članic Evropske unije, oziroma blago, ki je namenjeno v druge države članice Evropske unije. Z vnosom blaga v davčno skladišče se bo odložil nastanek obveznosti za obračun DDV do trenutka iznosa blaga iz davčnega skladišča. Nadzor nad davčnimi skladišči bo izvajala Carinska uprava republike Slovenije.


IX. Odbitek DDV


Obstoječa ureditev uveljavljanja odbitka vstopnega DDV se v novem zakonu ne spreminja. Novi zakon ohranja že uveljavljene omejitve pravice do odbitka DDV, razen taksistov, ki bodo imeli po novem pravico do odbitka vstopnega DDV od vozil za opravljanje dejavnosti prevozov s taksiji in osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov.


Pri popravku odbitka DDV pri osnovnih sredstvih je na novo določeno, da se popravek razporedi na 5 let za osnovna sredstva, razen nepremičnin, za katere se obdobje popravka odbitka DDV razporedi na 20 let. Letni popravek se določi v višini 1/5 oziroma 1/20 zneska DDV, zaračunanega na osnovna sredstva. Pri prodaji osnovnih sredstev v obdobju popravka velja, kakor da se osnovno sredstvo uporablja za ekonomsko dejavnost davčnega zavezanca do konca obdobja popravka.


Popravek odbitka DDV se mora opraviti tudi na podlagi odločitve davčnega in carinskega organa.


Tako je v novi zakon vključen popravek odbitka vstopnega DDV na podlagi odločitve davčnega organa, če prejemnik blaga ali storitev plača pozneje obračunani DDV svojemu dobavitelju. Če se na podlagi odločitve davčnega organa spremeni (poveča) znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec obračunal pri dobavi blaga in storitev, in ta davčni zavezanec prejme znesek DDV, ki je bil premalo obračunan, od prejemnika blaga in storitev, lahko prejemnik blaga in storitev popravi odbitek DDV za nastalo razliko v davčnem obdobju, v katerem je ta znesek DDV plačal davčnemu zavezancu, ki mu je blago in storitve dobavil, in če razpolaga z dokazilom o plačilu tega DDV.


Pri vračilu DDV na podlagi obračuna DDV je na novo določeno, da se presežek DDV na podlagi obračuna DDV davčnemu zavezancu (ki ni pretežni izvoznik oziroma pretežno ne dobavlja blago znotraj Skupnosti) na njegovo zahtevo vrne v 60 dneh po predložitvi obračuna DDV, neodvisno od višine zneska presežka DDV.


Pogoji za vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji, se v novem zakonu ne spreminjajo. Pogoji za uveljavljanje vračila DDV v potniškem prometu ostajajo enaki, razen pogoja, ki izhaja neposredno iz Uredbe za vračilo DDV v potniškem prometu, kjer mora biti skupna vrednost dobavljenega blaga z DDV višja od 50 evrov. To pa je vrednost blaga, ki jo zaračuna dobavitelj na enem računu.


X. Obveznosti davčnih zavezancev in določenih oseb, ki niso davčni zavezanci


V tem poglavju novega zakona so obveznosti davčnih zavezancev razdeljene na sedem kategorij: obveznost plačila, identifikacija, izdajanje računov, knjigovodstvo, obračun DDV, rekapitulacijsko poročilo in obveznosti glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu.


Določbe obveznosti plačila in obveznosti glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu ostajajo enake kakor v veljavnem ZDDV.


V zvezi z identifikacijo je pomembna novost: obveznost predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV ne zadeva davčnega zavezanca, ki utemeljeno pričakuje, da v 12 mesecih ne bo dosegel oziroma presegel prometa v znesku 25.000 evrov. To je v primerjavi z zneskom v sedanjem ZDDV več za približno 4.200 evrov.


Pri izdajanju računov je treba poudariti, da je pri obveznih podatkih na računu ob oprostitvi ali če mora plačati DDV kupec ali naročnik, pa tudi ob uporabi posebne ureditve za potovalne agencije ali ob uporabi ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke ali starine dodano sklicevanje na veljavno določbo Šeste direktive, to pa pomeni, da se davčnim zavezancem po novem ni več treba sklicevati izključno na določbo slovenskega zakona. Med obveznimi podatki na računu davčni zavezanec navede »svoje ime in naslov ter ime in naslov njegovega kupca ali naročnika«. Izpuščena je dikcija »polno« ime in naslov. Pri poenostavljenih računih, ki jih izdaja davčni zavezanec na ozemlju Slovenije drugim osebam, kakor so davčni zavezanci in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, je dodan podatek o količini in vrsti blaga oziroma obsegu in vrsti storitev. Po novem je omogočeno pošiljanje elektronskih računov prek elektronske izmenjave podatkov (EDI). Po Šesti direktivi je takšen način pošiljanja računov obvezujoč.


V zvezi s knjigovodstvom bodo davčni zavezanci po novem lahko vse informacije za izračun davčne obveznosti zagotavljali v svojem knjigovodstvu. Tako jim ne bo več treba voditi knjige izdanih računov, knjige izdanih računov za dobave blaga znotraj Skupnosti in za promet blaga v drugih državah članicah, knjige prejetih računov, knjige prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Skupnosti in posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu blaga. Še dalje pa bodo morali voditi evidenco o nekaterih prenosih blaga v drugo državo članico in evidenco prejetega blaga od davčnega zavezanca iz druge države članice, v zvezi s katerim je bila opravljena cenitev ali delo na tem blagu.


V zvezi z obračunom DDV je v novem zakonu odpravljeno polletno davčno obdobje. To pomeni, da bodo davčni zavezanci, ki po trenutni ureditvi izpolnjujejo obveznost iz naslova DDV za koledarsko polletje, postali trimesečni davčni zavezanci. Zaradi povišanja zgornjega vrednostnega limita z 20.000.000 tolarjev na 210.000 evrov pa bodo nekateri davčni zavezanci, ki po trenutni ureditvi obračunavajo DDV za koledarski mesec, po novem obračune DDV sestavljali za trimesečno obdobje. Zaradi navedenih razlogov se bo povečalo število trimesečnih davčnih zavezancev.


Kvartalno poročilo se ne spreminja, prav tako pogoji za njegovo sestavitev ne, le po novem se imenuje rekapitulacijsko poročilo.


Seveda pa bosta tako obračun DDV-O kakor rekapitulacijsko poročilo (RP-O) ustrezno prilagojena izkazovanju podatkov v evrih, v zvezi z evidentiranjem podatkov v obračun in v poročilo pa bodo objavljena tudi ustrezna navodila.


XI. Posebne ureditve


V novem zakonu je treba posebno pozornost nameniti spremembam, ki zadevajo posebno ureditev za male davčne zavezance. Po posebni ureditvi za male davčne zavezance je predpisana oprostitev obračunavanja DDV za male davčne zavezance do predlaganega praga obdavčljivega prometa v višini 25.000 evrov, to pa pomeni povišanje trenutno veljavnega praga iz ZDDV, ki znaša približno 20.600 evrov.


Na novo je določena opredelitev obdavčljivega prometa, ki se mora upoštevati pri presoji o tem, ali je to mali davčni zavezanec, ki je lahko oproščen obračunavanja DDV in izpolnjevanja drugih obveznosti iz naslova DDV. Opredelitev pojma obdavčljivega prometa, drugače kakor v veljavnem ZDDV, izključuje vrednost oproščenega prometa, za katerega davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV. Sprememba opredelitve bo vplivala na zmanjšanje števila davčnih zavezancev, saj pomeni poenostavitev poslovanja tistim davčnim zavezancem, ki opravljajo pretežno oproščeno dejavnost, v zvezi s katero davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV (kakor so šole, vrtci, zdravstveni domovi, društva, nepridobitne organizacije).


Načelna oprostitev obračunavanja DDV je določena tudi za kmete, ki dobavljajo blago in storitve v okviru osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, kakor jo določajo predpisi o dohodnini do višine 7.500 evrov skupnega katastrskega dohodka v okviru kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto.


V zvezi z novo opredelitvijo obdavčljivega prometa, ki izključuje vrednost oproščenega prometa, za katerega davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV, je v novem zakonu uvedena prehodna določba.


Davčni zavezanec, ki je na dan uveljavitve novega zakona identificiran za namene DDV, ker je presegel znesek iz prvega odstavka 45. člena ZDDV, in izpolnjuje pogoje za oprostitev obračunavanja DDV v skladu z novo določbo zakona o posebni ureditvi za male davčne zavezance, predloži davčnemu organu zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV najpozneje do 31. decembra 2006. Ta davčni zavezanec se lahko odloči za obračunavanje DDV v skladu z novim zakonom. Tudi o tej izbiri mora obvestiti davčni organ najpozneje do 31. decembra 2006. Če davčni zavezanec ne predloži zahtevka za prenehanje identifikacije za namene DDV v predpisanem roku ali davčnega organa ne obvesti o nadaljnjem obračunavanju DDV, davčni organ o prenehanju identifikacije za namene DDV odloči po uradni dolžnosti.


Pri prodaji blaga na javni dražbi organizator prodaje obračuna DDV od razlike med ceno blaga, doseženo na javni dražbi, in zneskom provizije, ki jo pridobi ali jo bo pridobil organizator prodaje na javni dražbi od svojega naročnika prodaje. V novem zakonu je za organizatorja prodaje na novo določeno, da mora v svojem knjigovodstvu na prehodnih postavkah izkazovati zneske, ki jih je prejel ali jih bo prejel od kupcev blaga, in zneske, ki jih je vrnil ali jih bo vrnil prodajalcem blaga.


XII. Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV


V tem poglavju je določena pristojnost davčnega oziroma v nekaterih primerih carinskega organa.


XIII. Kazenske določbe


Določene so sankcije za kršitev določb iz novega zakona. Zneski globe se zaradi prehoda nacionalne tolarske valute na evro navajajo v evrih. Določajo se tudi primeri sankcioniranja za tako imenovane hude prekrške, glede na višino povzročene škode oziroma višino pridobljene protipravne premoženjske koristi ali storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti. Novi zakon določa, da sme biti storilec kaznovan strože, s trikratnikom splošno zagrožene višine globe.

Ključne besede:
DDV
2007
davek na dodano vrednost

Zadnji članki iz rubrike:

4.12.2019 17:18:23:
Posebna nižja 5 % stopnja DDV za knjige

29.10.2019 17:58:49:
Uporaba nižje stopnje DDV pri storitvah čiščenja in vzdrževanja cest in javnih površin​

22.10.2019 11:08:26:
Kako prepoznati "missing trader" podjetje?

21.10.2019 7:26:52:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

22.10.2019 11:25:16:
Objavljen je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1 (ZDDV-1K)

Najnovejši članki:

4.12.2019 17:49:31:
Spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in spremembe Zakona o urejanju trga dela

4.12.2019 17:41:47:
Kaj zajema MSRP 16 - Najemi (2019)?

4.12.2019 13:51:12:
Podatki za obračun plač za november 2019

3.12.2019 15:18:24:
Novosti pri dohodnini v letu 2020 (ZDoh-2V)

2.12.2019 10:12:30:
Odločba o ugotovitvi, da sta tretji odstavek 310. člena in tretji odstavek 311. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v neskladju z Ustavo

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT