Pojasnilo DURS, št. 447-209/2002 01 510, z dne 19. 5. 2003

Lastnica stanovanja oddaja v najem del stanovanja in manjši poslovni prostor, plačana najemnina v zadnjih 12-ih mesecih pa bo v kratkem presegla 5.000.000 tolarjev. Sprašuje ali gre pri dajanju nepremičnine v najem za trajno doseganje dohodka. Poglejmo podrobneje.

V skladu s 1. odstavkom 13. člena ZDDV je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja katerokoli dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Drugi odstavek istega člena ZDDV pa določa, da dejavnost obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo ter tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

Ministrstvo za finance RS pojem "trajno doseganje dohodka" pojasnjuje kot "Dejavnost iz drugega odstavka 13. člena ZDDV je tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka. Uradne definicije oziroma razlage "trajno doseganje dohodka" ni mogoče podati, saj je v pretežni meri odvisna od konkretnega posla, zato je potrebno izvajanje te določbe presojati od primera do primera. Namen določbe pa je, da se iz pojma "davčni zavezanec" izločijo osebe, ki sicer priložnostno opravijo promet blaga ali storitev, ki bi se lahko štel za obdavčljiv promet v smislu DDV, ni pa ta del trajne (ponavljajoče) dejavnosti.

Določba drugega odstavka 13. člena ZDDV je povzeta in tudi usklajena z drugim odstavkom 4. člena Šeste direktive (77/388/EEC), ki prav tako ne definira tega pojma in ki prav tako loči med trajno dejavnostjo in občasnim priložnostnim prometom blaga ali storitev."

V primeru, da se daje nepremičnine v najem več kot 12 mesecev, pomeni, da gre za trajno doseganje dohodka (saj gre za ponavljajočo se storitev).