Iz predstavljene zakonske ureditve je razvidno, da je eden od temeljnih pogojev, da vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave izključi kaznivost za prekršek, da zavezanec davčno napoved vloži najpozneje do začetka postopka o prekršku.

Evidenčna številka: VS00020700

Datum odločbe: 19.02.2019

Področje: DAVKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO

Institut: davčna napoved na podlagi samoprijave - začetek postopka o prekršku - uradno dejanje pristojnega organa

JEDRO

Iz predstavljene zakonske ureditve je razvidno, da je eden od temeljnih pogojev, da vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave izključi kaznivost za prekršek, da zavezanec davčno napoved vloži najpozneje do začetka postopka o prekršku. V skladu z določbo prvega odstavka 50. člena ZP-1 se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.

IZREK

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1. Prekrškovni organ Finančna uprava Republike Slovenije je storilko prekrška z uvodoma navedenim plačilnim nalogom spoznal za odgovorno storitve prekrška po 1. točki prvega odstavka 397. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Izrekel ji je globo v višini 800,00 EUR. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo ZSV 1440/2017 z dne 16. 8. 2018 storilkino zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je odločilo, da je storilka prekrška dolžna plačati sodno takso.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec Hinko Jenull, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi kršitve 399. člena v zvezi s 55. členom ZDavP-2, na način iz 5. točke 165. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in kršitve drugega odstavka 167. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 155. člena in tretjim odstavkom 59. člena ZP-1. V obrazložitvi zahteve trdi, da je storilka prekrška davčni obračun predložila dne 1. 6. 2017, plačilni nalog pa ji je bil vročen dne 2. 6.2017. Storilka je s tem izpolnila vse zakonske pogoje za samoprijavo iz 55. člena ZDavP-2, do njenega sankcioniranja pa je prišlo zaradi očitnega spregleda samoprijave s strani prekrškovnega organa in sodišča. Poleg tega uveljavlja še, da je sodišče kršilo določbo drugega odstavka 167. člena ZP-1, ker se ni opredelilo do bistvene navedbe v zahtevi za sodno varstvo, ki je bila podkrepljena z ustreznim dokazom, to je, da je storilka prekrška davčni obračun predložila že 1. 6. 2017. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilki prekrška, ki pa se o njej ni izjavila.

B.

4. Bistvo vložene zahteve za varstvo zakonitosti je v trditvi, da prekrškovni organ in sodišče v konkretni zadevi nista upoštevala zakonskih določb v zvezi z izključitvijo kaznivosti zaradi samoprijave. Vložnik zahteve trdi, da so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji za samoprijavo, saj je storilka prekrška davčni obračun predložila že pred vročitvijo plačilnega naloga, s katerim je bila spoznana za odgovorno, da v zakonskem roku, ki se je iztekel dne 31. 3. 2017, ni predložila obračuna akontacije dohodnine in dohodnine iz dohodka iz dejavnosti za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016.

5. Iz podatkov prekrškovnega spisa je razvidno, da je prekrškovni organ storilki prekrška izdal izpodbijani plačilni nalog dne 16. 5. 2017. Istega dne je prekrškovni organ napravil tudi uradni zaznamek o zapisu kršitve, iz katerega je, enako kot iz plačilnega naloga, razvidno, da storilka prekrška, do izteka zakonskega roka ni predložila obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Iz sporočila o prispelem pismu je razvidno, da je bila storilki prekrška poskušana vročitev plačilnega naloga dne 18. 5. 2017, ki se ni dala opraviti, zato je bila obveščena, da lahko v roku 15 dni, ki začne teči od dne 19. 5. 2017 priporočeno pošiljko prevzame na pošti. Ker storilka prekrška pošiljke v tem roku ni prevzela, ji je bil plačilni nalog dne 5. 6. 2017, v skladu z določbami zakona o splošnem upravnem postopku, vročen na način, da je bila poštna pošiljka vložena v njen poštni predalčnik. Iz obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (list. št. od 5 do 7 spisa) je razvidno, da je storilka prekrška dne 1. 6. 2017 ob 22:25:34 uri vložila davčni obračun, ki je bil označen kot samoprijava.

6. V skladu z določbo prvega odstavka 55. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka predloži davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun. V skladu z določbo 399. člena ZDavP-2 se za prekršek ne kaznujejo pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorne osebe teh oseb ter posameznik, če predložijo davčni obračun v skladu s 53., 54., 55. in 57. členom tega zakona.

7. Iz predstavljene zakonske ureditve je razvidno, da je eden od temeljnih pogojev, da vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave izključi kaznivost za prekršek, da zavezanec davčno napoved vloži najpozneje do začetka postopka o prekršku.¹ V skladu z določbo prvega odstavka 50. člena ZP-1 se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. Pogoj za začetek prekrškovnega postopka po uradni dolžnosti je, da je dejanje prekrškovnega organa tako individualizirano, da se nanaša na konkretnega kršitelja in konkretno dejanje. Dejanje, s katerim se začne hitri postopek o prekršku, je lahko le dejanje uradne osebe, ki je zanj v prekrškovnem organu pooblaščena. To dejanje prekrškovnega organa mora biti neposredno usmerjeno v pregon storilca zaradi prekrška.²

8. V konkretnem primeru je bil prekrškovni postopek zoper storilko prekrška brez dvoma začet že dne 16. 5. 2017, ko je prekrškovni organ napravil uradni zaznamek o zapisu kršitve in izdal izpodbijani plačilni nalog. Okoliščina, da je storilka prekrška samoprijavo vložila dne 1. 6. 2017, torej po začetku prekrškovnega postopka, vendar še pred vročitvijo plačilnega naloga, ne more vplivati na izključitev njene kaznivosti za očitani prekršek. Kot že rečeno, je eden izmed temeljnih pogojev za upoštevanje samoprijave v davčnem postopku, da storilec prekrška samoprijavo opravi pred začetkom prekrškovnega postopka. V konkretnem primeru pa je storilka prekrška samoprijavo vložila že potem, ko je zoper njo tekel prekrškovni postopek.

C.

9. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljanje kršitve zakona niso podane, zato jo je v skladu z določbo 425. člena ZKP, v zvezi z določbo 171. člena ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

¹ Tako tudi Pojasnilo FURS (2017): Samoprijava, Pravna praksa št. 1, GV Založba, Ljubljana, str. 25.

² Primerjaj Čas P. in Orel N. (2018): Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem, LEXPERA, GV Založba, Ljubljana, str. 292 -293.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 50, 50/1.

Datum zadnje spremembe:
17.04.2019

Vir: www.sodnapraksa.si