Odgovori na vprašanja.

Vir: FURS

V zvezi z vprašanji glede uporabe nižje stopnje DDV za prehranska dopolnila (pojasnilo Prehranska dopolnila in stopnja DDV) v nadaljevanju dodatno pojasnjujemo:

1. Ali se pojasnilo Prehranska dopolnila in stopnja DDV nanaša izključno na prehranska dopolnila ali na vse izdelke (blago) iz 1. točke priloge I k Zakonu o davku na dodano vrednost - ZDDV-1?

Pojasnilo je bilo izdano v zadevi uporabe stopnje DDV za prehranska dopolnila, enako pa velja tudi za vse izdelke (blago), ki  so zajeti v I. točki priloge I. k ZDDV-1. V povezavi z drugim odstavkom 48. člena Pravilnika o  izvajanju ZDDV-1 se splošna stopnja DDV uporabi za vse izdelke in kmetijske pridelke, ki so sicer uvrščeni v eno izmed tarifnih oznak, določenih za izdelke iz 1. točke Priloge I k ZDDV-1, vendar se ne uporabljajo kot hrana ali surovina za pripravo hrane, niti niso uvrščeni med živali za pitanje ter semena in sadike, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu. Splošna stopnja se uporabi tudi za vse izdelke, ki vsebujejo več kot 0,5 volumskega alkohola pri 20° C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku.

2.  Ali mora davčni zavezanec, ki prodaja takšno blago (pri katerem sta mogoči obe DDV stopnji), kupca vprašati, za kakšen namen bo nabavljeno blago uporabil? Kako je glede dokazovanja namene uporabe?

Glede pridobitve podatka o namenu uporabe, potrebnega za pravilno določitev stopnje DDV za blago iz 1. točke priloge I. k ZDDV-1, pojasnjujemo, da mora davčni zavezanec namen uporabe blaga, ki ga uvaža oziroma pridobiva iz drugih držav članic EU, določiti ob uvozu oziroma ob pridobitvi blaga (npr. davčni zavezanec, ki uvaža ali pridobi iz druge države članice borovnice v prahu za izdelavo krem za nego kože ne more uporabiti nižje stopnje DDV). Navedeno pomeni, da mora davčni zavezanec ob uvozu blaga iz 1. točke priloge I. k ZDDV-1 iz tretjih držav ali pridobitvi tega blaga iz drugih držav članic EU obračunati in plačati DDV po splošni stopnji, če ga uvaža oz. pridobiva za uporabo v druge namene, kot za hrano ali surovino za pripravo hrane. Če pride do spremembe uporabe, se mora od uvoza/pridobitve blaga opraviti ustrezen popravek stopnje DDV.

V vseh primerih prodaje blaga iz 1. točke priloge I. k ZDDV-1 na notranjem trgu se pri prodaji tega blaga končnemu potrošniku šteje, da se bo to blago uporabilo kot hrana (od kupcev – končnih potrošnikov podatka o namenu uporabe ni treba posebej pridobivati).

Pri prodaji prej navedenega blaga drugemu davčnemu zavezancu je treba namen uporabe določiti ob dobavi. Glede dokazovanja namena uporabe blaga iz 1. točke Priloge I. k ZDDV-1, ki je pomembno za pravilno določitev stopnje DDV, pojasnjujemo, da mora biti namen uporabe podprt z objektivnimi dokazili. Kateri so ti dokazi, pa je odvisno od primera do primera. Če iz okoliščin primera izhaja, da bi davčni zavezanec – prodajalec, identificiran za DDV, lahko vedel, da bo to blago pri kupcu uporabljeno za druge namene kot za hrano ali surovino za pripravo hrane, lahko zaradi davčne gotovosti pri prodaji prej navedenega blaga od kupca – davčnega zavezanca o njegovem namenu uporabe blaga pridobi izjavo (lahko je navedena tudi kot klavzula na naročilnici ali kot pogodbeno določilo). Izjava kupca je lahko tudi nenapisana oz. konkludentna (izjava s tihim soglasjem; npr. če kupec sprejme račun z obračunanim DDV po nižji stopnji se s tem šteje, da se strinja, da bo blago uporabil za hrano). Če po opravljeni dobavi, pride pri kupcu do spremembe namena uporabe, dobavitelju zgolj zaradi tega ni treba popravljati obračunanega DDV, ki ga je moral obračunati na dan nastanka obdavčljivega dogodka in v višini, ki je izkazan na računu izdanem kupcu. S tem se zagotavlja gotovost pri davčnem zavezancu – dobavitelju, ki glede na okoliščine primera ne bi mogel vedeti, kakšen je dejanski namen uporabe tega blaga pri kupcu – davčnem zavezancu.

3. Ali mora prodajalec takšnega blaga na svojem ceniku navesti obe DDV stopnji?

DDV zakonodaja označevanja cen na ceniku ne ureja (določa pa kot obvezen podatek na računu med drugim tudi stopnjo DDV oz. pri poenostavljenem računu informacijo, potrebna za izračun DDV).

4. V prvem odstavku na 2. strani prej omenjenega pojasnila je navedeno, da se bo Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) v postopkih nadzora usmerjala predvsem v pravilnost določanja namena uporabe teh izdelkov za obdobja po izdaji tega pojasnila. Ali to pomeni, da davčnim zavezancem za nazaj popravkov ni potrebno izvajati?

Velja, da mora davčni zavezanec skrbeti za pravilno obračunavanje DDV, kar pomeni, da mora opravljati ustrezne popravke, če prihaja do sprememb. Kot izhaja iz pojasnila, se bo FURS v postopkih nadzora usmerjal v pravilnost določanja namena uporabe teh izdelkov za dobave, opravljene v obdobju po izdaji prej omenjenega pojasnila.