Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

VIRI FINANCIRANJA DRUŠTEV



Ko slišimo društvo, mnogi menijo, da se financirajo zgolj s prostovoljnimi prispevki članov ali uporabnikov. Pa tudi sami odgovorni v društvih se ne zavedajo vseh nevarnosti in obveznosti, ki jih imajo, ker enostavno niso obveščeni. Praviloma so mnenja, da mnogih stvari njim ne potrebno, ker so enostavno samo društvo.

A društva še zdaleč niso več tisto, kar so nekoč bila. Nekatera se lahko z obsegom poslovanja primerjajo kar manjšimi podjetje, neredka pa so tudi davčni zavezanci, kar pomeni, da so njihovi letni donosi višji od 5 milijonov.

Vrste donosov so:

- članarina,

- donacije,

- oglaševanje in sponzorstva,

- sofinanciranje s strani mestnih in državnih organov.



a) ČLANARINA

Ob ustanovitvi društva ustanovitelji v temeljni akt društva - STATUT ALI PRAVILA - zapišejo, kdo je dolžan plačevati članarino.

Društva imajo navadno redne in častne člane. Zadnji so praviloma oproščeni plačila članarine. Kdo postane častni član, opredeljuje statut.

Na letni skupščini ali občnem zboru pa se tudi določi višina članarine za posamezno leto ali tudi daljše obdobje. O tem se sprejme sklep, za katerega mora glasovati več kot večina prisotnih članov.

Članarina je neobdavčen donos. Najpogosteje se višina članarine nanaša na obdobje enega leta, člani pa jo plačujejo v skladu z dogovorom in finančnimi možnostmi, kar opredeljuje sprejet sklep občnega zbora.

Če člani dajejo denarni prispevek, ki omogoča opravljanje dejavnosti društva, tega donosa ne moremo upoštevati kot članarino.

b) DONACIJE

Donacije imajo negospodarski, nepridobiten pomen. Donator tako lahko pričakuje edino zahvalo s strani prejemnika donacije.

Donatorji s svojimi sredstvi podprejo aktivnosti širšega družbenega in javnega interesa kot so: kulturne, vzgojne, izobraževalne, športne in humanitarne.

Vendar bi se morali tudi sami donatorji pred dodelitvijo sredstev društvom seznaniti z zakonskimi predpisi, pogoji in omejitvami, ki urejajo področje donatorstva.

Zakon o davku od dobička pravnih oseb priznava tudi odhodke - izplačila v prej omenjene namene - kot posebno davčno olajšavo, a le v višini do 0,3 % ustvarjenih prihodkov.

Tudi ta nizek odstotek mnoga podjetja odvrača od tega, da bi denar namenili za donacije neprofitnim organizacijam.

Pri donacijah si velja zapomniti, da donator ni javno znana oseba. Je tajna in se ga ne omenja pri izvajanju aktivnosti, po čemer se tudi donatorji ločijo od sponzorjev.

V kolikor vam nekdo zatrjuje, da vam ponuja donacijo in hkrati od vas terja račun, to ni več donacija, temveč sponzorstvo.

c) OGLAŠEVANJE IN SPONZORSTVO

Sponzorstvo je oblika oglaševanja. Oglaševanje pa je storitev. Naročnik je znan.

Pri sponzoriranju so jasno opredeljeni tudi cilji, program in sponzorska načela, ki jih je potrebno natančno upoštevati.

Sponzor je torej nekdo, ki se odloči nekoga podpreti s finančnimi sredstvi, tehnično pomočjo ali v obliki opredmetenih osnovnih sredstev (avtomobil, računalnik, oprema ...).

S sredstvi pa omogoči izvedbo vnaprej določenih aktivnosti ali programa. Sponzor in društvo skleneta pogodbo o sponzorstvu, ki zavezuje obe strani. Sponzor se zaveže, da bo prispeval določena sredstva, ki so v pogodbi natančno določena, znesek predstavlja poslovno skrivnost sponzorja. Društvo pa je zavezano oglaševati sponzorja in njegovih izdelkov oz. storitev.

Sponzor sprejme takšno odločitev z pridobitnimi, oglaševalskimi nameni, kar hkrati pomeni, da pričakuje povrnitev vloženih sredstev.

Sponzor pa ima naslednje cilje:

- dolgoročno strategijo vpliva na javnost,

- uveljavitev blagovnih znamk,

- odpiranje novih trgov ...

Prejemnik sponzorskih sredstev sponzorja oglašuje na plakatih, majicah, vozilih, panojih, spletni strani in v sredstvih javnega obveščanja.

d) SOFINANCIRANJE S STRANI MESTNIH IN DRŽAVNIH ORGANOV

Mestne občine in Ministrstva na podlagi objavljenih razpisov o sofinanciranju projektov izbere ponudnike in jim namenijo finančna sredstva v skladu s sprejetim sklepom o sofinanciranju in sklenjeno pogodbo.

Omenjeni donosi po praviloma neobdavčeni. V društvih pa velja prepričanje, da je z vsemi tovrstnimi finančnimi sredstvi tako. Resnica pa je drugačna.

Podpisano pogodbo o sofinanciranju je potrebno skrbno prebrati. Vedno pogosteje se v členu pogodbe, ki določa višino zneska sofinanciranja projekta, pojavi stavek: "Znesek vključuje DDV." Kar je potrebno upoštevati pri obračunu DDV za obdobje, v kolikor je društvo seveda davčni zavezanec.

Zapisala: Nataša Sorko

O avtorici: Nataša Sorko vodi finančno računovodske posle ter opravlja svetovanja predvsem za društva, pa tudi za pravne osebe in zasebnike. Dosegljiva je na telefonu 01 257 60 87 in 041 732 381 ter po e-mailu: natasa.dza@siol.net.

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT