Pojasnilo DURS, št. 42105-171/2007-2, 27. 7. 2007

Zavezanec sprašuje, ali se 17. člen konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (Umetniki in športniki) uporablja tudi za obdavčitev dohodkov trenerjev oziroma ali se v teh primerih uporabi 14. (Samostojne osebne dejavnosti) ali 15. člen (Odvisne osebne storitve). Zanima ga tudi, ali se dohodki profesionalnih športnikov in trenerjev v Sloveniji različno davčno obravnavajo. Pojasnjujemo:

K 1:

Navedeni 17. člen konvencije se nanaša samo na obdavčenje dohodka nastopajočih umetnikov in športnikov, ne pa tudi na druge osebe, ki sodelujejo pri umetniški prireditvi ali športnikovem nastopu (npr. producenti, režiserji, tehniki, menedžerji, trenerji, pomožno osebje …). Obdavčujejo se odvisno od primera v skladu s 14. ali 15. členom konvencije.

K 2:

Opredelitev dohodkov profesionalnega športnika in trenerja rezidenta Slovenije v skladu s slovensko davčno zakonodajo

V skladu s slovensko davčno zakonodajo se za dohodek iz dejavnosti šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti skupaj z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.

Večina nastopajočih športnikov, ki opravlja svojo dejavnost individualno oziroma imajo status samostojnega športnika, nastopajo samostojno v svojem imenu in za svoj račun. O svojem nastopanju se dogovarjajo sami ali njihovi agenti. To so osebe, ki samostojno (neodvisno) opravljajo svojo dejavnost kot poklic. V tem primeru se prejeti dohodek poklicnih športnikov obravnava kot dohodek iz dejavnosti.

V zvezi z davčno obravnavo dohodkov trenerjev pojasnjujemo, da lahko imajo trenerji pri delodajalcu (npr. športni zvezi, športnem društvu …) sklenjeno delovno razmerje, v tem primeru dosegajo dohodke iz zaposlitve ali pa samostojno opravljajo svojo dejavnost kot poklic, kar pomeni, da se tudi dohodki trenerja obravnavajo kot dohodki iz dejavnosti.

Na vprašanje, ali se dohodki poklicnih športnikov in trenerjev davčno različno obravnavajo, pojasnjujemo, da se torej v obeh primerih z vidika davčne obravnave dohodkov tako doseženi dohodki lahko opredelijo kot dohodki iz dejavnosti, pri čemer se morata poklicni športnik* in trener** vpisati v poseben razvid pri pristojnem ministrstvu.

Trener lahko v Sloveniji opravlja naloge v športu kot zasebni športni delavec, če:

• ima ustrezno izobrazbo ali ustrezno usposobljenost za opravljanje te dejavnosti,
• ima licenco za opravljanje dejavnosti v športu, če je predpisana,
• mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti,
• obvlada slovenski jezik,
• ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Športnik lahko pridobi status poklicnega športnika, če:

• je dopolnil 15 let,
• ima potrdilo, da je aktiven športnik,
• ima potrdilo, da je član nacionalne športne zveze,
• ima potrdilo, da ima stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.

* V skladu z določbo 35. člena Zakona o šolstvu (UL RS, št. 22/1998) je poklicni športnik vpisan v razvid poklicnih športnikov, katerega vodi Ministrstvo za šolstvo in šport.
** V skladu z določbo 34. člena Zakona o šolstvu (UL RS, št. 22/1998) je trener vpisan v razvid zasebnih športnih delavcev, katerega vodi Ministrstvo za šolstvo in šport.