Vir: FURS

V skladu s 55. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) lahko zavezanec po tem zakonu uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj v višini 100% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj. Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 75/12, v nadaljevanju: Pravilnik) v 5. , 6. in 7. členu natančneje opredeljuje vrste in vsebino vlaganj, ki štejejo za vlaganja v raziskave in razvoj, vrste stroškov, ki se lahko vključujejo v znesek vlaganj v raziskave in razvoj, ter dodatne opredelilne kriterije oziroma merila za presojo vlaganj v raziskave in razvoj. V Prilogi 3: Razmejitve med RR in drugimi dejavnostmi v podjetju zavezanca tega pravilnika so prikazana dodatna merila za ločevanje oziroma razmejitev med RR dejavnostjo in drugimi dejavnostmi v podjetju zavezanca. Na podlagi 8. člena Pravilnika lahko davčni organ v primeru dvoma glede presoje, ali se konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v raziskave in razvoj, za mnenje zaprosi ministrstvo pristojno za tehnologijo.  

V zvezi s tem sta bili že objavljeni: Splošno mnenje o uveljavljenih dejavnostih v okviru davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (RR) (8. 7. 2014) in Drugo splošno mnenje MGRT o uveljavljanih dejavnostih v okviru davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (RR) (28. 6. 2016).

V nadaljevanju objavljamo Tretje splošno mnenje o uveljavljanih dejavnostih v okviru davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (RR), ki ga je glede vsebinske presoje vlaganj v raziskave in razvoj izdalo pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo z dopisom št. 314-6/2012/46 z dne 1. 7. 2016:

»Poleg splošnih vidikov uveljavljanja davčnih olajšav za vlaganja v RR, ki so skupni večini področij RR, opažamo da imajo nekatera ožja področja določene skupne lastnosti in problematiko, obenem pa nastopajo v zadostnem številu davčnih zavezancev, da je smiselno tudi take primere obravnavati v splošnem mnenju.

Eno takšnih področij so davčni zavezanci, ki v davčnem obračunu uveljavljajo olajšave za RR in delujejo na področju zdravja, vendar pa se mnenje v nadaljevanju nanaša tudi na  številna druga področja, ki imajo lastnosti, podobne oziroma sorodne opisanim v nadaljevanju (npr. možnost financiranja iz več virov, osebe z dvema različnima zaposlitvama ali več, nejasno dokazane novosti, majhen obseg dejanske RR dejavnosti, le delna uporaba naprav in opreme za namene RR).

Znano je, da je na področju zdravja osebje in dejavnost mogoče financirati iz različnih virov, npr. iz  obveznega ali dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za izvedbo v javnem ali zasebnem zdravstvu, iz virov  za izobraževanje (npr. visokošolski sektor, ki je tako izobraževalni, kot RR sektor), virov za vladni raziskovalni sektor, iz virov poslovno podjetniškega sektorja  oziroma iz opravljanja gospodarske dejavnosti  (pogosto povezane z viri obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in s sredstvi samoplačnikov) na področju zdravja in iz drugih virov.

Ta zapletena struktura virov ter izvajalcev je za izvedbo dejavnosti zdravja velik izziv. Manjkajo spodbude za doseganje večje učinkovitosti in kakovosti, modeli plačevanja zdravstvenih storitev pa so potrebni prenove^[1], pri čemer bo zaradi finančne stabilnosti sistema potrebno zagotoviti večjo diverzifikacijo in transparentno porabo virov.

Ko tem osnovnim dejavnostim na področju zdravstva dodamo še RR dejavnost, je virov in prepletenosti še več, s čimer naraste tudi verjetnost, da se pojavi dva ali večkratno financiranje določenega dela istega RR osebja ali dejavnosti.

Ker je namen države učinkovito spodbujati mednarodno odlično RR dejavnost in tako doseči čim večje gospodarske učinke s sredstvi, ki se jim je odpovedala (olajšava) v korist zavezancev in ker učinkoviti sistemi statistike in državnih pomoči RR  ter javnih financ nasploh temeljijo na doslednem izogibanju dvojnega ali večkratnega financiranja, morajo tudi zavezanci, ki uveljavljajo pravico davčne olajšave za RR do države dosledno upoštevati to potrebo.

Če je RR samostojen in se financira le iz enega vira, ki ima jasno izkazano RR vsebino, to v veliki meri poenostavi tako predstavitev, kot odločanje. Po drugi strani pa je pri množici različnih virov in namenov za iste kadre ali opremo, težje, dražje in bolj  zamudno dokazati izluščen projekt oz. program dejavnosti, ki je  v celoti in izključno RR.

Pri posebnostih področja zdravstva je primerno navesti, da OECD priročnik Frascati 2015^[2] v odstavku 9.47 navaja, da »specialistična zdravstvena obravnava praviloma ne šteje za RR dejavnost in vsaka zdravstvena obravnava, ki ni neposredno povezana na določen RR projekt, naj bo izključena iz RR«.

Neposredno povezanost z RR projektom oz. programom lahko razložimo tako, da dejavnost ne vsebuje nič drugega, kot RR in je hkrati natančno, jasno, krajevno in časovno, del jasno izkazane RR dejavnosti.

V točki 2.21 isti priročnik navaja tudi primer iz medicine:

»Na področju medicine je rutinska obdukcija, ki ugotavlja vzrok smrti, običajna praksa medicinske oskrbe in ni RR; posebna preiskava določene smrtnosti, ki se opravi, da bi ugotovili stranske učinke določenega načina zdravljenja raka, pa je RR (dejansko tu veljata novost in negotovost glede končnega rezultata študije, kot tudi prenosljivost rezultatov za širšo uporabo).«

Zato je glede vseh vrst stroškov za RR (stroškov dela, storitev, materiala in drugih vrst upravičenih stroškov iz pravilnika; glede opreme glej spodaj) potrebno, da izrecno računovodsko, kadrovsko, vsebinsko in časovno dokažemo samostojnost RR dejavnosti.

Če RR dejavnost ni samostojna, ampak povezana z drugimi dejavnostmi (npr. z zdravljenjem), je potrebno na načine iz prejšnjega odstavka ter jasno, pregledno, konkretno, kvantificirano in vsebinsko predstaviti, zakaj in kakšne vire je terjala posebej izvedba RR dejavnosti. Če izvedba RR ob drugih dejavnostih ni izrecno povzročila dodatnih stroškov, stroškov izvedbe RR tudi ni mogoče uveljavljati.

Glede opreme pravilnik v 6. členu za notranjo RR dejavnost zavezanca priznava le nakup RR opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca. Izključena je torej vsa oprema, ki se poleg RR uporablja tudi v kateri drug namen.

Skupne lastnosti, glede izvajanja RR davčnih zavezancev so tudi naslednje: Skupni stroški RR zavezanca v posameznem letu v splošnem ne bi smeli preseči dodano vrednost, ki jo podjetje ustvari v tem letu^[3] (Frascati 2015, 7.31).

»RR tudi ne vključuje rutinskega preskušanja, odpravljanja napak ali ponavljajočih se sprememb obstoječih izdelkov, proizvodnih linij, postopkov  ali potekajočega delovanja. Prve enote poskusne proizvodnje, v postopku serije masovne proizvodnje, se ne bi smele obravnavati kot RR prototipi. Take dejavnosti izrecno ne ustrezajo meriloma novosti in negotovosti. Da veljajo kot eksperimentalni razvoj, potrebujejo dejavnosti znanje/ekspertizo »raziskovalca« « (Frascati 2015, 7.47).

Potrebno je opozoriti, da je tudi na področju R&R zdravja novost prvo nujno merilo, ki mu morajo ustrezati vse RR dejavnosti. Novost, kot izvirni prispevek osebja zavezanca se jasno izraža v obliki objavljenega recenziranega znanstvenega (in ne strokovnega) prispevka v znanstvenih publikacijah ali v zborniku uglednih znanstvenih konferenc ali v obliki podeljenega doktorata ali patenta.  Na ustrezno objavo/doktorat/patent se nato navezuje tudi posamezno R&R osebje, R&R naprave v vsebini, obsegu in virih. Brez jasnega in nedvoumnega dokaza o novosti ter pregledne jasne, pregledne in konkretne navezave virov nanjo, zavezanci bistveno zmanjšajo možnost, da bodo njihove dejavnosti dejansko ocenjene kot RR dejavnosti in bo trud, vložen v pripravo dokumentacije za davčni organ, zaman.

Ker navedene potrebne dejavnosti zavezanca terjajo znaten obseg časa, je verjetno potrebna kritična presoja vodstva, ali je glede na jasno izkazano odličnost in predstavitev oseb, naprav, drugih upravičenih stroškov in povezav pri njihovem financiranju in delovanju RR, oz. vseh potrebnih sestavin dokumentacije, smiselno uveljavljati davčno olajšavo za RR.

Splošno mnenje smo podali kot pomoč pri presojanju RR dejavnosti oziroma RR projektov in programov pri davčnih olajšavah za vlaganja v RR.

Pri ocenjevanju RR dejavnosti je potrebno upoštevati, da v Sloveniji že več kot dvajset let potekajo razpisi za spodbujanje RR dejavnosti, ki temeljijo na v osnovi enakih definicijah in enakemu razumevanju obsega RR dejavnosti.”

[1] http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO102 npr.oddelek 2.1, 16.5.2016

[2] http://www.oecd.org/publications/frascati-manual-2015-9789264239012-en.htm, 1.4.2016

[3] http://www.oecd.org/publications/frascati-manual-2015-9789264239012-en.htm, 1.4.2016