V skladu s 55. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) lahko zavezanec po tem zakonu uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj v višini 100% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj.

Vir: FURS

V skladu s 55. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) lahko zavezanec po tem zakonu uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj v višini 100% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj. Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 75/12, v nadaljevanju: Pravilnik) v 5. , 6. in 7. členu natančneje opredeljuje vrste in vsebino vlaganj, ki štejejo za vlaganja v raziskave in razvoj, vrste stroškov, ki se lahko vključujejo v znesek vlaganj v raziskave in razvoj, ter dodatne opredelilne kriterije oziroma merila za presojo vlaganj v raziskave in razvoj. V Prilogi 3: Razmejitve med RR in drugimi dejavnostmi v podjetju zavezanca tega pravilnika so prikazana dodatna merila za ločevanje oziroma razmejitev med RR dejavnostjo in drugimi dejavnostmi v podjetju zavezanca. Na podlagi 8. člena Pravilnika lahko davčni organ v primeru dvoma glede presoje, ali se konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v raziskave in razvoj, za mnenje zaprosi ministrstvo pristojno za tehnologijo.  

V zvezi s tem je bilo že objavljeno Splošno mnenje o uveljavljenih dejavnostih v okviru davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (RR) (8. 7. 2014). V nadaljevanju pa objavljamo Drugo splošno mnenje o uveljavljanih dejavnostih v okviru davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (RR), ki ga je glede vsebinske presoje vlaganj v raziskave in razvoj izdalo pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo z dopisom št. 314-6/2012 z dne 4. 4. 2016:

“V zvezi z dosedanjimi mnenji Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na osnovi 8. člena Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Ur. l. RS št. 75/12) v primerih posameznih davčnih zavezancev ter Splošnim mnenjem o uveljavljanih dejavnostih v okviru davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (RR), št. 314-6/2012/20 z dne 2.6.2014, ki ga je izdalo MGRT ter s pridobljenimi izkušnjami MGRT in FURS v primeru posameznih davčnih zavezancev ter z namenom, da najširši krog zavezancev davčnih olajšav za raziskave in razvoj uporablja ta instrument učinkovito vam v nadaljevanju posredujemo naše mnenje.

Obseg uveljavljanih davčnih olajšav za RR v Sloveniji v zadnjih letih relativno hitro narašča. Tako se je obseg uveljavljanih davčnih olajšav za RR med leti 2012 in 2014 povečal kar za 24 odstotnih točk, na kar je delno verjetno vplivalo tudi zmanjševanje državnih pomoči oz. preusmeritev v koriščenje sicer z nepovratnimi proračunskimi sredstvi izključujoče se davčne olajšave za vlaganja v RR v zavezancih s pozitivnim poslovanjem ter višja stopnja davčne olajšave.

Obenem v enakem obdobju ni zaznati enako izrazitega povečanja gospodarske učinkovitosti podjetij, čeprav se je v enakem obdobju v Sloveniji zgodil premik glede gospodarske rasti iz padca za 2,7% leta 2012 v rast za 3 % leta 2014. Mednarodna primerjava UMAR kaže na manjšo učinkovitost Slovenije glede na vložke v raziskave in razvoj glede na razvite države in ugotavlja relativno veliko prostora za izboljšavo ter ugodni učinek^[1]. Obenem študija davčnih olajšav v Sloveniji v sicer analitično zahtevnem okolju ne zaznava učinka povečevanja olajšav na vlaganja podjetij^[2].

Hkrati metodološko Evropska komisija izraža dobro oceno o slovenskih davčnih olajšavah za RR^[3]. Mednarodni pregled stanja v splošnem delu iste študije^[4] ter tudi študije OECD^[5] ugotavljata pretežno pozitivne učinke davčnih spodbud za RR dejavnost v mednarodnem okolju.

Njihov obseg pa v mednarodnem okolju v zadnjih letih narašča^[6].

Navedeno kaže potrebo po večji učinkovitosti davčnih olajšav tudi v Sloveniji.

Eden od načinov za povečanje učinkovitosti je bolj dosledna uporaba de facto svetovne reference za definiranje RR dejavnosti, priročnika OECD Frascati.

Lani je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) izdala novo izdajo svetovne reference za RR dejavnost (priročnik OECD Frascati 2015^[7]), ki jo skušajo pristojni organi v Sloveniji čim bolj učinkovito vključiti v procese, ki zadevajo RR dejavnost. Ta izdaja priročnika ne spreminja načina razumevanja RR, ga pa podrobneje določa.      

Ob pregledu dosedanjih davčnih obračunov lahko ugotovimo, da projekti in programi zavezancev kažejo večkrat preveč statično vsebino med posameznimi leti brez jasnega napredka v kadrih, referencah, recenziranih dokazih novosti, jasnosti in preglednosti izvedenih RR dejavnosti ter doslednega izločanja dejavnosti, ki ne sodijo v RR (npr. vodenja podjetja, proizvodnja, prodaja, trženje, usposabljanje). 

Obrazložitve oz. navedbe pogosto niso dovolj konkretne, da bi jih bilo mogoče hitro, preprosto in enolično preveriti. Pogosto tudi ni na ustrezen način predstavljenega mednarodnega stanja RR dejavnosti na zadevnem področju in tudi ne napredka projekta/programa glede na mednarodno stanje.

Ob široki razširjenosti informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) so pogosto uveljavljene vsebine projektov podjetij v nadaljevanju navedene dejavnosti, ki so v priročniku OECD Frascati izrecno izločene iz RR dejavnosti. Te dejavnosti so na primer:

• razvoj programske opreme za poslovno aplikacijo ter informacijskega sistema z uporabo poznanih metod in obstoječih programskih orodij;
• dodajanje funkcionalnosti uporabniškim programom (vključno z osnovnimi funkcionalnostmi vnosa podatkov);
• ustvarjanje spletnih strani ali programov z uporabo obstoječih orodij.

Dosedanje izkušnje kažejo, da vloge pripravljajo v pomembni meri specializirana storitvena podjetja, ki skušajo te vloge napraviti všečne, pri tem pa ostajajo ključni elementi projekta (novost, konkretnost, jasnost, preverljivost, mednarodna raven zahtevnosti, napredek med leti, ustrezanje definicijam RR dejavnosti itd.) pogosto manjkajoči ali nejasni.

Podjetja večkrat neupravičeno skrivajo svoje podatke kot poslovno tajnost tudi pred pristojnimi organi, ki so dolžni spoštovati vsebino teh informacij. Pri tem je potrebno opozoriti, da iz svojih sredstev in za svoj namen lahko podjetja RR izvajajo poljubno. Če pa želijo iz svoje RR dejavnosti do države uveljavljati davčno olajšavo za oz. kakšno drugo ugodnost za RR, so dolžna sama dokazati ustrezanje predpisom, definicijam in pogojem. Tako v okviru davčne ali katere druge vrste tajnosti pristojnemu organu ali osebam, ki po pravilih tega organa po službeni dolžnosti izvajajo njegove naloge, dokazujejo ustreznost svojih obračunov oz. programov in projektov.

Ob vseh petih nujnih lastnostih, katerim mora ustrezati RR dejavnost po priročniku OECD Frascati 2015 (da je dejavnost nova, ustvarjalna, negotova, sistematična in prenosljiva in/ali ponovljiva), je pogosto nejasen že dokaz novosti RR dejavnosti, ki iz zgoraj navedenih razlogov ni jasen.

Pomembna opora pri dokazovanju novosti RR dejavnosti zavezanca je v javnem in hkrati znanstveno oz. tehnološko recenziranem (s strani od avtorja neodvisnega mednarodno uveljavljenega strokovnjaka ugotovljen dejanski in konkreten izvirni prispevek k mednarodnemu znanju glede na predhodno stanje) postopku objave RR dosežkov (npr. recenzirana objava v znanstveni reviji ali monografiji, recenzirana objava v zborniku konference), če je zagotovljena neodvisnost recenzentov oz. odsotnost konflikta interesov. Podobno vlogo ima lahko tudi pridobitev znanstvenega naziva (npr. doktorat), ki je praviloma povezana tudi z objavo. Nove tehnološke rešitve dokazuje tudi patent, ki je imel v postopku podelitve vključen tudi preizkus mednarodnega stanja tehnike (npr. evropski patent, ali patenti velikih patentnih uradov – slovenski patent temu pogoju avtomatično ne ustreza, saj pristojni organ popolnega preizkusa v okviru podelitve ne izvaja). Za dokaz novosti tudi praviloma ni mogoče šteti mnenja organov in organizacij, ki niso usposobljeni za izvajanje RR dejavnosti oz. zanjo niso pristojni, ali posameznikov izven zgoraj navedenih postopkov dokazovanja novosti.

Kljub prisotnosti recenzirane objave je zavezanec organu še vedno dolžan zagotoviti, pristojni organ pa preverjati, skladnost projekta oz. programa z definicijami zakona, pravilnika oziroma priročnika OECD Frascati. Znana so nam namreč pozitivna mnenja o novosti sicer mednarodno uveljavljenih strokovnjakov, ki pa so v nasprotju s konkretnimi navedbami priročnika OECD Frascati in jih ni mogoče upoštevati.

Davčni zavezanec, ki uveljavlja davčne olajšave za RR dejavnosti, mora v svojih projektih oz. programih dosledno, jasno, konkretno in preverljivo navajati le RR vsebine, RR osebje in ostale vire za RR, RR cilje, RR mejnike, izhodiščno mednarodno RR stanje in RR napredek glede na stanje.

Zavezanec, ki ne navaja konkretnega poimenskega mednarodnega RR stanja in trendov skozi konkurenco na področju svojega projekta, ne izkazuje mednarodnega poznavanja tega stanja, ki je temelj za začetek RR dejavnosti. Opisu stanja mora dodati jasno, pregledno in konkretno še svoj izvirni prispevek k znanju nad obstoječim stanjem, s katerim razrešuje mednarodno znanstveno in tehnološko nejasnost.

Če je mednarodno problem znan in je rešitev problema znana, če so znani tudi postopki za reševanje, potem dejavnost zavezanca ni RR dejavnost. RR dejavnost je zgolj razreševanje tistega več, kar je mednarodno še neznano, samo razreševanje take znanstvene in tehnološke nejasnosti.

Zgolj notranji napredek zavezanca v stanju znanja in sposobnosti, še ni dokaz za RR dejavnosti v podjetju.

Zadosten pogoj za RR kadre ni, da jih RR delo zanima. Ti morajo imeti ustrezno formalno (izobrazbo) in/ali dejansko (izkušnje na zadevnem področju) usposobljenost oz. morajo izkazovati uspešno dokončane RR projekte v preteklosti na zadevnem področju. Bolj kot je pomembna vloga posameznega zaposlenega v RR projektu/program, nujnejše je izpolnjevanje teh meril. Zgolj osebje zavezanca ki nima RR izobrazbe in RR referenc ne more samostojno izvajati RR projektov.

Splošno mnenje smo podali kot pomoč pri presojanju RR dejavnosti in RR projektov.“     

[1] Ocene učinkov nekaterih strukturnih ukrepov v Sloveniji, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2016, str 7-8

[2] The responsiveness of corporate investments to changes in corporate taxation during the financial crisis: empirical evidence from Slovenian firms; Matjaž Črnigoj, Miroslav Verbič, IER working paper No. 73, 2013, p. 10

[3] A Study on R&D Tax Incentives Annex: Country fiches- Final report; CPB Netherlands Bureau for Econimic Policy Analysis; 2014, p.97

[4] A Study on R&D Tax Incentives - Final report; CPB Netherlands Bureau for Econimic Policy Analysis; 2014, p.5

[5] R&D tax incentives: design and evidence; OECD DSTI; 2016, p.12

[6] OECD STI Scoreboard 2015, p. 171; based on OECD, R&D Tax Incentives Indicators, and Main Science and Technology Indicators, June 2015.

[7] http://www.oecd.org/publications/frascati-manual-2015-9789264239012-en.htm, 1.4.2016