Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) lahko v skladu z 8. členom Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 75/12) glede presoje, ali se konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v raziskave in razvoj, za mnenje zaprosi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT).

Pojasnilo DURS št. 0100-3081/2014 z mnenjem MGRT št. 314-6/2012/20

Vir: FURS

V skladu s 55. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13 in  50/14) lahko zavezanec po tem zakonu uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj v višini 100 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj. Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 75/12, v nadaljevanju: Pravilnik) v 5., 6. in 7. členu natančneje opredeljuje vrste in vsebino vlaganj, ki štejejo za vlaganja v raziskave in razvoj, vrste stroškov, ki se lahko vključujejo v znesek vlaganj v raziskave in razvoj, ter dodatne opredelilne kriterije oziroma merila za presojo vlaganj v raziskave in razvoj. V Prilogi 3 tega Pravilnika so prikazani tudi natančnejši primeri za razlikovanje oziroma razmejitev med RR dejavnostjo in drugimi dejavnostmi v podjetju zavezanca. Na podlagi 8. člena Pravilnika lahko davčni organ v primeru dvoma glede presoje, ali se konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v raziskave in razvoj, za mnenje zaprosi ministrstvo pristojno za tehnologijo.

V zvezi s tem v nadaljevanju objavljamo Splošno mnenje o uveljavljenih dejavnostih v okviru davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (RR), ki ga je glede vsebinske presoje vlaganj v raziskave in razvoj izdalo pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo z dopisom št. 314-6/2012/20 z dne 2. 6. 2014:

»V zvezi z dosedanjimi mnenji Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na osnovi 8. člena Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 75/12) ter ponavljajočo se problematiko v primeru posameznih davčnih zavezancev ter z namenom, da najširši krog zavezancev davčnih olajšav za raziskave in razvoj uporablja ta inštrument učinkovito, vam v nadaljevanju posredujemo naše mnenje.

Osnovno merilo za razločevanje RR od z njima povezanih dejavnosti je, da mora biti v RR prisoten pomemben element novosti in razreševanja znanstvene in/ali tehnološke nejasnosti. To pomeni, da rešitev določenega problema ni razvidna nekomu, ki pozna osnovni obseg splošnega znanja in tehnik na zadevnem področju.

Številni projekti podjetij imajo strukturo, ki je namenjena izvedbi projekta in je trženjsko naravnana. V tej obliki verjetno zagotavljajo dobro osnovo za izvedbo/doseganje navedenih specifikacij in učinkov, kar je prvi namen naročnika. Za gospodarsko uspešno uporabo (novih) rešitev se zavzema tudi Republika Slovenija, saj je to temelj blaginje prebivalcev. Vendar v skladu z mednarodnimi dobrimi praksami in uveljavljenimi definicijami ter analogno pravilom o državnih pomočeh država doseganje tega cilja spodbuja preko  davčnih olajšav za vlaganja v RR dejavnost, ki je definirana drugače in zato v zgolj trženjsko usmerjenih projektih niti ni vedno prisotna, čeprav je v inovacijskih projektih pogosta.

Projekti inovacij (gospodarsko uspešne uporabe novih rešitev) praviloma vsebujejo več različnih dejavnosti, ki skupaj privedejo do končnega učinka. Statistično so npr. inovacijske dejavnosti:

• raziskovalno-razvojna dejavnost;
• pridobitev izpopolnjenih strojev, opreme in računalniške opreme ali programske opreme za proizvodnjo novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in postopkov;
• nakup ali pridobitev licence za patente in nepatentirane izume, strokovnega znanja in izkušenj in drugih vrst znanja od drugih podjetij ali organizacij;.
• usposabljanje osebja za razvoj in/ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in postopkov;
• dejavnosti za uvajanje novega ali bistveno izboljšanega izdelka ali storitve, vključno z raziskavo trga in oglaševanjem ob lansiranju;
• drugi postopki in tehnične priprave za uvajanje novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in postopkov, ki jih drugje še ni.

Iz tega je razvidno, da nekateri deli inovacijskega projekta NE sodijo v raziskovalno razvojno (RR) dejavnost in zato tudi vsi zneski, namenjeni zanje, niso upravičeni do obravnavanja kot RR dejavnost.

Za določitev primerne vsebine in obsega, ki ustreza pogojem za  uveljavljanje davčnih olajšav za raziskave in razvoj mora vlagatelj, ki izvaja inovacijski projekt, po potrebi poskrbeti za poseben, pravilom o davčnih olajšavah za vlaganja v RR ustrezen, opis vsebine in zneskov, ki ustrezajo definicijam za RR dejavnost.

Iz predloženega projekta je razvidno, da lahko upravičeno pričakujemo tudi nekatere sestavine razvojno raziskovalne dejavnosti, ki je upravičena do davčnih olajšav. Namreč, pri sestavljanju kompleksnejših rešitev iz že obstoječih in na trgu dosegljivih delov, upravičeno pričakujemo tudi razreševanje tehnološke nejasnosti in raziskovalno razvojno dejavnost, to je delovanje v področju nad osnovnim obsegom splošnega znanja in tehnik na zadevnem področju. Vendar to ne pomeni, da so vse sestavine projekte RR dejavnost. To ne velja za dele, ki so že obstoječi in za rešitve, ki so že obstoječe, ki jih je mogoče uporabiti za posamezni primer uporabe na osnovi osnovnega obsega splošnega znanja in tehnik na zadevnem področju. Nakup takih delov bi se štel za upravičen le, če bi se vsi končni rezultati projekta od dokončanja tega projekta naprej v celoti uporabljali za RR dejavnost (npr. postavitev sistema/eksperimenta zgolj za namen RR).

V skladu z definicijo eksperimentalnega razvoja velja, da se morajo, v primeru poznejše tržne uporabe predstavitvenih ali pilotnih projektov, vsi prihodki, ustvarjeni s takšno uporabo, odšteti od upravičenih stroškov.

Dejavnosti, ki so blizu trgu, morajo biti skladne z definicijo eksperimentalnega razvoja.

Po definiciji eksperimentalni razvoj, kot del raziskovalno razvojne dejavnosti, pomeni pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporabo obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega ali drugega ustreznega znanja in spretnosti za namene izdelovanja načrtov in ureditev ali oblikovanja za nove, spremenjene ali izboljšane proizvode, procese ali storitve. Ti lahko vključujejo na primer tudi druge dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov in storitev. Dejavnosti lahko vključujejo proizvodne osnutke, risbe, načrte ali drugo dokumentacijo, če niso namenjeni tržni uporabi. Razvoj prototipov za tržno uporabo in pilotnih projektov je prav tako vključen, pri čemer je prototip nujno končni tržni proizvod in je njegova izdelava predraga, da bi ga uporabili samo za namene predstavitve in vrednotenja. V primeru poznejše tržne uporabe predstavitvenih ali pilotnih projektov se morajo vsi prihodki, ustvarjeni s takšno uporabo, odšteti od upravičenih stroškov. Eksperimentalna proizvodnja in testiranje proizvodov, procesov ali storitev sta prav tako upravičena, če teh ni mogoče uporabiti ali preoblikovati za uporabo v industriji ali tržno uporabo. Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, obstoječih storitev in drugih tekočih dejavnosti, četudi takšne spremembe predstavljajo izboljšanje.

Glede na vsakdanjo prisotnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij v praktično vsakem podjetju in torej relevantnost za vse davčne zavezance, posebej opozarjamo na meje RR dejavnosti na področju programske opreme.

OECD Frascati Manual 2002, svetovna referenca za definiranje RR dejavnosti, tudi na področju programske opreme navaja, do je tovrstni projekt RR dejavnost, če  je njegovo dokončanje odvisno od znanstvenega in/ali tehnološkega napredka, namen projekta pa mora biti sistematično razreševanje znanstvene in/ali tehnološke nejasnosti.

V nadaljevanju ta priročnik določa tudi bolj natančne navedbe take, s programsko opremo povezane dejavnosti rutinskega značaja, ki ne vključujejo znanstvenega in/ali tehnološkega napredka ali razreševanje tehnoloških nejasnosti, in se zato ne uvrstijo med RR dejavnost. Primeri so:

– Programska oprema za poslovno uporabo ter razvoj informacijskega sistema z uporabo znanih metod ter obstoječih programskih orodij.

– Podpora obstoječim sistemom.

– Pretvarjanje in/ali prevajanje programskih jezikov.

– Dodajanje uporabniške funkcionalnosti uporabnim programom.

– Odpravljanje napak v sistemih.

– Prilagoditev obstoječe programske opreme.

– Priprava uporabniške dokumentacije.

Glede na to, da je RR dejavnost tako preko tehnoloških, kot netehnoloških inovacij, temelj konkurenčnosti podjetij, je prav, da se zavezanci tudi sami podrobneje seznanijo z omenjenim priročnikom OECD Frascati 2002 in v njem najdejo osnove za utemeljitev prisotnih RR dejavnosti v projektih in programih, ki jih uveljavljajo.”

Povezava na omenjeni priročnik je naslednja:

http://www.oecd-ilibrary.org/science-and-technology/frascati-manual-2002_9789264199040-en