Posamezni davčni zavezanci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine z obveznostjo plačila dohodnine, so se obrnili na FURS z vprašanjem, kako bi sami poskrbeli, da bi med letom plačevali več akontacije dohodnine od izplačanih plač in se s tem izognili doplačilu na letni ravni.

V nadaljevanju so navedene splošne usmeritve v zvezi s plačilom akontacije dohodnine (objavljene tudi v dokumentu pod vprašanjem številka 17).

V Sloveniji je uveljavljen bruto sistem dohodkov, kar pomeni, da mora izplačevalec dohodka ob izplačilu dohodka obračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost in pri tem upoštevati zakonska določila glede izračuna in plačila akontacije dohodnine in prispevkov.

V primeru prejemanja dohodkov iz delovnega razmerja (npr. plače) Zakon o dohodnini – ZDoh-2 v 127. členu določa, da se od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri delodajalcu, pri katerem zavezanec (prejemnik dohodka) dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja, akontacija dohodnine izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo stopnje dohodnine in lestvica iz 122. člena tega zakona, preračunana na 1/12 leta. Glavni delodajalec pri izračunu akontacije dohodnine upošteva tudi 1/12 zneska splošne, osebne in posebne olajšave, ki se drugače upoštevajo pri odmeri dohodnine od letne davčne osnove.

Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se davčna osnova zmanjša za obvezne prispevke (po stopnji 22,1 %), splošno olajšavo in morebitne druge olajšave, ki jih zavezanec uveljavlja (kot je primeroma olajšava za vzdrževanega člana – otroka).

Uveljavljanje splošne in povečane splošne olajšave

Splošna olajšava, ki pripada vsakemu zavezancu, se povečuje obratno sorazmerno glede na višino dohodka iz delovnega razmerja. Na ta način je zagotovljeno, da zavezanci, ki prejemajo nizke dohodke, med letom ne plačujejo previsokih zneskov akontacij dohodnine.

Zneski splošne olajšave za leto 2016 so razvidni iz tabele:

Pri mesečnem dohodku, ki znaša manj kot 905,53 eur, mora delodajalec pri izračunu akontacije dohodnine upoštevati splošno olajšavo v višini 543,32 eur. Lahko pa se prejemnik dohodka odloči, da mu delodajalec pri izračunu akontacije dohodnine ne upošteva povečane splošne olajšave v višini 543,32 eur, temveč zgolj splošno olajšavo v višini 275,22 eur (ali olajšavo v višini 368,22 eur). Na ta način prejemnik dohodka od posameznega dohodka plača več akontacije dohodnine, ki se mu upošteva pri odmeri dohodnine na letni ravni.

Delavec mora izplačevalcu dohodka iz delovnega razmerja posredovati obvestilo, da ne želi, da se mu pri obračunu akontacije dohodnine upošteva dodatna splošna olajšava (primer obvestila).

Uveljavljane olajšave za vzdrževane družinske člane

Prejemnik dohodka se tudi sam odloči, ali se mu pri izračunu akontacije dohodnine ob prejemu dohodka upošteva olajšava za vzdrževanega družinskega člana, o čemer obvesti delodajalca. Delodajalec (glavni delodajalec, izplačevalec pokojnine oziroma izplačevalec nadomestila iz naslova socialnega zavarovanja) na podlagi tega obvestila pri izračunu akontacije dohodnine upošteva uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane. Na ta način prejemnik dohodka od posameznega dohodka plača manj akontacije dohodnine, ki se mu upošteva pri odmeri dohodnine na letni ravni.

Če prejemnik dohodka želi spremeniti (ne)uveljavljanje te olajšave med letom, mora o tem obvestiti delodajalca. Ne glede na to, ali med letom delavec želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva uveljavljanje olajšava za vzdrževane družinske člane ali ne, pa lahko na letni ravni uveljavlja to olajšavo, če seveda izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje.

Vir: FURS