V zvezi z izvajanjem 26. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1 (Uradni list RS, št. 33/06 – UPB2) oziroma 33. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06), ki priznavanje amortizacije za davčne namene vežeta na uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja in predpisane najvišje letne amortizacijske stopnje, je bilo zastavljeno vprašanje:

Ali se ob spremembi pričakovane dobe koristnosti amortizacija, obračunana po spremenjeni amortizacijski stopnji, prizna kot odhodek in takšna sprememba tudi za davčne namene ne velja kot sprememba metode enakomernega časovnega amortiziranja?

ZDDPO-1 v prvem odstavku 26. člena oziroma ZDDPO-2 v prvem odstavku 33. člena določata, da se amortizacija kot odhodek prizna v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja in najvišjih amortizacijskih stopenj, kakor so določene v četrtem odstavku 26. člena ZDDPO-1 oziroma petem odstavku 33. člena ZDDPO-2. Sredstva, ki se amortizirajo, pa tudi začetek obračunavanja amortizacije in druga pravila glede tega, ki jih zakon ne ureja drugače, določajo predpisi in računovodski standardi ter se upoštevajo tudi za davčne namene, kakor izhaja iz tretjega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 11. člena ZDDPO-1 oziroma četrtega odstavka 33. člena in tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2.

V skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi – SRS (2006) podjetje za lastne potrebe samostojno določi metodo amortiziranja opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, letne amortizacijske stopnje in razporeditev letne amortizacije na posamezna obračunska obdobja. Izbrano metodo amortiziranja mora podjetje dosledno uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Ne glede na izbrano metodo pa je po SRS 13.11, ki je vsebinsko povezan tudi s SRS 1.18 in 2.24, ob sestavljanju končnih obračunov amortizacije za vsako poslovno leto pri pomembnejših postavkah treba preverjati dobo koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev ter glede na to preračunati amortizacijske stopnje, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen. Taka sprememba, ki mora biti ustrezno utemeljena glede na bistvene spremembe okoliščin, na katerih je temeljila prvotna ocena dobe koristnosti sredstva, se obravnava kot sprememba računovodske ocene po prvem odstavku 9. točke Uvoda v SRS. Učinek spremembe ocenjene dobe koristnosti pa vpliva na obračunano amortizacijo v tekočem obdobju in v vsakem prihodnjem obdobju v preostali dobi koristnosti sredstva.

Na podlagi navedenega sprememba amortizacijske stopnje, ki je posledica utemeljene spremembe prvotno ocenjene dobe koristnosti, ne velja za spremembo metode enakomernega časovnega amortiziranja, zato se tako obračunana amortizacija prizna tudi za davčne namene. Vendar pa je tudi ob povečanju amortizacijske stopnje, ki je posledica skrajšanja prvotno ocenjene dobe koristnosti, takšno povečanje omejeno z višino najvišje letne amortizacijske stopnje za posamezno vrsto sredstev, kakor je določena v četrtem odstavku 26. člena ZDDPO-1 oziroma petem odstavku 33. člena ZDDPO-2.