Davčno potrjevanje računov - Pogosta vprašanja in odgovori (301-325)

Če se podatki, ki so bili posredovani v potrjevanje, razlikujejo od računov, ki so bili izdani kupcem (v potrjevanje so bili posredovani napačni podatki o računu), je treba napačne podatke popraviti. Finančna uprava bo v nasprotnem primeru razpolagala z napačnimi podatki o izdanih računih.

V konkretnem primeru so knjigovodsko računi pravilno izdani, zato je potrebno zgolj popraviti podatke, ki so bili posredovani v potrjevanje, in sicer brez knjigovodskega storniranja izdanega računa.

V nadaljevanju sta opisana postopka, na kakšen način se v potrjevanje posredujejo pravilni podatki o izdanih računih. Postopek je odvisen od tega, ali napačni podatki, ki so bili posredovani v potrjevanje, vsebujejo pravilno davčno številko izdajatelja računa, številko računa in datum izdaje računa ali ne:

1. Podatki o izdanem računu, ki so bili posredovani v potrjevanje, vsebujejo pravilne podatke o davčni številki izdajatelja računa, številki računa in datumu izdaje računa:

V potrjevanje se ponovno pošljejo celotni in pravilni podatki o izdanem računu. Finančna uprava bo za pravilne podatke o izdanem računu štela zadnje prejete podatke o računu.

Sporočilo s pravilnimi podatki o računu vsebuje poleg pravilnih podatkov o računu obvezno še naslednje podatke:

Podatke o prvotnem računu, ki se spreminja: številko ter datum in čas izdaje prvotnega računa (element <fu:ReferenceInvoice>)
Sporočilo mora obvezno vsebovati tudi podatek o zaporedni številki spremembe ter datumu in času pošiljanja spremembe: Element <fu:SpecialNotes> mora vsebovati tekst:

»T-CHSEQ#nDTYYYY-MM-DDTHH:MM:SS«, pri čemer »n« pomeni zaporedno številko naknadne spremembe podatkov o računu (n=1,2,3,4,…), »YYYY-MM-DDTHH:MM:SS« pa datum in čas pošiljanja sporočila s pravimi podatki. Predpona »T« pomeni, da gre za »Tehnični« popravek: »Tehnično« se popravljajo prvotno posredovani podatki o računu, ki je bil knjigovodsko pravilno izdan.

ZOI oznaka v sporočilu se izračuna iz pravilnih podatkov o računu, ki so poslani v potrjevanje.

POMEMBNO: Če so bili podatki o računu, ki ga popravljamo, predhodno enkrat že spremenjeni, npr. zaradi postopka neposrednega spreminjanja podatkov na računu (glej pojasnilo št. 193), ima zaporedna številka naknadne spremembe podatkov o računu, ki ga naknadno še »tehnično« popravljamo, vrednost 2. Element <fu:SpecialNotes> v takšnem primeru vsebuje tekst: »T-CHSEQ#2DTYYYY-MM-DDTHH:MM:SS«.

FURS bo poslanim podatkom dodelil novo EOR oznako. Nove EOR oznake zavezanec ne vpisuje na račun. Na račun zavezanec ne vpisuje tudi morebitne nove ZOI oznake, ki je bila izračunana iz popravljenih podatkov. Račun ostane takšen kot je bil izdan kupcu.

PRIMER1: Zavezanec je zaradi napake v programu v potrjevanje posredoval podatke o vrednostih računa brez decimalk (datoteka št. 1). Zavezanec v potrjevanje posreduje pravilne podatke o računu – vrednosti vsebujejo decimalke (datoteka št. 2).

DATOTEKA šT. 1:

<fu:Invoice>

<fu:TaxNumber>10033530</fu:TaxNumber>

<fu:IssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:IssueDateTime>

<fu:NumberingStructure>B</fu:NumberingStructure>

<fu:InvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:InvoiceIdentifier>

<fu:InvoiceAmount>67.00</fu:InvoiceAmount>

<fu:PaymentAmount>67.00</fu:PaymentAmount>

<fu:TaxesPerSeller>

<fu:VAT>

<fu:TaxRate>22.00</fu:TaxRate>

<fu:TaxableAmount>55.00</fu:TaxableAmount>

<fu:TaxAmount>12.00</fu:TaxAmount>

</fu:VAT>

</fu:TaxesPerSeller>

<fu:OperatorTaxNumber>12345678</fu:OperatorTaxNumber>

<fu:ProtectedID>51f516d858451cc7db7d1f94eecb61bf</fu:ProtectedID>

</fu:Invoice>

DATOTEKA šT. 2:

<fu:Invoice>

<fu:TaxNumber>10033530</fu:TaxNumber>

<fu:IssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:IssueDateTime>

<fu:NumberingStructure>B</fu:NumberingStructure>

<fu:InvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:InvoiceIdentifier>

<fu:InvoiceAmount>67.32</fu:InvoiceAmount>

<fu:PaymentAmount>67.32</fu:PaymentAmount>

<fu:TaxesPerSeller>

<fu:VAT>

<fu:TaxRate>22.00</fu:TaxRate>

<fu:TaxableAmount>55.18</fu:TaxableAmount>

<fu:TaxAmount>12.14</fu:TaxAmount>

</fu:VAT>

</fu:TaxesPerSeller>

<fu:OperatorTaxNumber>12345678</fu:OperatorTaxNumber>

<fu:ProtectedID>9369b6837aae11940654e5cbf82ddb54</fu:ProtectedID>

<fu:ReferenceInvoice>

<fu:ReferenceInvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:ReferenceInvoiceIdentifier>

<fu:ReferenceInvoiceIssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:ReferenceInvoiceIssueDateTime>

</fu:ReferenceInvoice>

<fu:SpecialNotes>T-CHSEQ#1DT2016-01-02T08:18:24;</fu:SpecialNotes>

</fu:Invoice>

PRIMER2: Zavezanec je zaradi napake v programu v potrjevanje posredoval podatke o vrednostih računa brez decimalk (datoteka št. 1). Zavezanec naknadno, neposredno na potrjenem računu brez knjigovodskega storniranja le-tega (v skladu s pojasnilom št. 193), doda podatke o ID oznaki za DDV kupca (datoteka št. 2). Zavezanec v potrjevanje posreduje pravilne podatke o računu – vrednosti vsebujejo decimalke (datoteka št. 3).

DATOTEKA šT. 1:

<fu:Invoice>

<fu:TaxNumber>10033530</fu:TaxNumber>

<fu:IssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:IssueDateTime>

<fu:NumberingStructure>B</fu:NumberingStructure>

<fu:InvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:InvoiceIdentifier>

<fu:InvoiceAmount>67.00</fu:InvoiceAmount>

<fu:PaymentAmount>67.00</fu:PaymentAmount>

<fu:TaxesPerSeller>

<fu:VAT>

<fu:TaxRate>22.00</fu:TaxRate>

<fu:TaxableAmount>55.00</fu:TaxableAmount>

<fu:TaxAmount>12.00</fu:TaxAmount>

</fu:VAT>

</fu:TaxesPerSeller>

<fu:OperatorTaxNumber>12345678</fu:OperatorTaxNumber>

<fu:ProtectedID>51f516d858451cc7db7d1f94eecb61bf</fu:ProtectedID>

</fu:Invoice>

DATOTEKA šT. 2:

<fu:Invoice>

<fu:TaxNumber>10033530</fu:TaxNumber>

<fu:IssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:IssueDateTime>

<fu:NumberingStructure>B</fu:NumberingStructure>

<fu:InvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:InvoiceIdentifier>

<fu:CustomerVATNumber>SI44444444</fu:CustomerVATNumber>

<fu:InvoiceAmount>67.00</fu:InvoiceAmount>

<fu:PaymentAmount>67.00</fu:PaymentAmount>

<fu:TaxesPerSeller>

<fu:VAT>

<fu:TaxRate>22.00</fu:TaxRate>

<fu:TaxableAmount>55.00</fu:TaxableAmount>

<fu:TaxAmount>12.00</fu:TaxAmount>

</fu:VAT>

</fu:TaxesPerSeller>

<fu:OperatorTaxNumber>12345678</fu:OperatorTaxNumber>

<fu:ProtectedID>51f516d858451cc7db7d1f94eecb61bf</fu:ProtectedID>

<fu:ReferenceInvoice>

<fu:ReferenceInvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:ReferenceInvoiceIdentifier>

<fu:ReferenceInvoiceIssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:ReferenceInvoiceIssueDateTime>

</fu:ReferenceInvoice>

<fu:SpecialNotes>CHSEQ#1DT2016-01-02T08:18:24;</fu:SpecialNotes>

</fu:Invoice>

DATOTEKA šT. 3:

<fu:Invoice>

<fu:TaxNumber>10033530</fu:TaxNumber>

<fu:IssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:IssueDateTime>

<fu:NumberingStructure>B</fu:NumberingStructure>

<fu:InvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:InvoiceIdentifier>

<fu:CustomerVATNumber>SI44444444</fu:CustomerVATNumber>

<fu:InvoiceAmount>67.32</fu:InvoiceAmount>

<fu:PaymentAmount>67.32</fu:PaymentAmount>

<fu:TaxesPerSeller>

<fu:VAT>

<fu:TaxRate>22.00</fu:TaxRate>

<fu:TaxableAmount>55.18</fu:TaxableAmount>

<fu:TaxAmount>12.14</fu:TaxAmount>

</fu:VAT>

</fu:TaxesPerSeller>

<fu:OperatorTaxNumber>12345678</fu:OperatorTaxNumber>

<fu:ProtectedID>9369b6837aae11940654e5cbf82ddb54</fu:ProtectedID>

<fu:ReferenceInvoice>

<fu:ReferenceInvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:ReferenceInvoiceIdentifier>

<fu:ReferenceInvoiceIssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:ReferenceInvoiceIssueDateTime>

</fu:ReferenceInvoice>

<fu:SpecialNotes>T-CHSEQ#2DT2016-01-02T08:30:16;</fu:SpecialNotes>

</fu:Invoice>

2. Podatki o izdanem računu, ki so bili posredovani v potrjevanje, vsebujejo napačno davčno številko izdajatelja računa ali napačno številko računa ali napačen datum izdaje računa:

V potrjevanje se pošlje datoteka s katero se bodo napačno posredovani podatki »tehnično« stornirali. Po »tehnični« stornaciji napačnih podatkov je treba v potrjevanje po standardnem postopku v novem ločenem sporočilu posredovati še pravilne podatke o računu.

Sporočilo s katerim se »tehnično« stornirajo napačno poslani podatki, vsebuje enake podatke kot prvotno (napačno) sporočilo in dodatno še:

Podatke o prvotnem računu, ki se spreminja: številko ter datum in čas izdaje prvotnega računa (element <fu:ReferenceInvoice>)
Sporočilo mora obvezno vsebovati tudi podatek o zaporedni številki spremembe ter datumu in času pošiljanja spremembe: Element <fu:SpecialNotes> mora vsebovati tekst »S-CHSEQ#nDTYYYY-MM-DDTHH:MM:SS«, pri čemer »n« pomeni zaporedno številko naknadne spremembe podatkov o računu (n=1,2,3,4,…), »YYYY-MM-DDTHH:MM:SS« pa datum in čas pošiljanja sporočila za »tehnično« stornacijo. Predpona »S« pomeni, da gre za tehnični »Storno« podatkov o računu: Tehnično se »stornirajo« prvotno posredovani podatki o računu, ki je bil knjigovodsko pravilno izdan.

ZOI oznaka v sporočilu se izračuna iz novih podatkov, ki so posredovani v potrjevanje.

»S-CHSEQ#2DTYYYY-MM-DDTHH:MM:SS«.

FURS bo poslanim podatkom dodelil novo EOR oznako. Nove EOR oznake zavezanec ne vpisuje na račun. Na račun zavezanec ne vpisuje tudi morebitne nove ZOI oznake, ki je bila izračunana iz novih podatkov. Račun ostane takšen kot je bil izdan kupcu.

PRIMER1: Zavezanec je zaradi napake v programu v potrjevanje posredoval napačne podatke o številki računa (datoteka št. 1). Zavezanec v potrjevanje posreduje datoteko s katero se napačno posredovani podatki »tehnično« stornirajo (datoteka št. 2):

DATOTEKA ŠT. 1:

<fu:Invoice>

<fu:TaxNumber>10033530</fu:TaxNumber>

<fu:IssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:IssueDateTime>

<fu:NumberingStructure>B</fu:NumberingStructure>

<fu:InvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:InvoiceIdentifier>

<fu:InvoiceAmount>67.00</fu:InvoiceAmount>

<fu:PaymentAmount>67.00</fu:PaymentAmount>

<fu:TaxesPerSeller>

<fu:VAT>

<fu:TaxRate>22.00</fu:TaxRate>

<fu:TaxableAmount>55.00</fu:TaxableAmount>

<fu:TaxAmount>12.00</fu:TaxAmount>

</fu:VAT>

</fu:TaxesPerSeller>

<fu:OperatorTaxNumber>12345678</fu:OperatorTaxNumber>

<fu:ProtectedID>51f516d858451cc7db7d1f94eecb61bf</fu:ProtectedID>

</fu:Invoice>

DATOTEKA šT. 2:

<fu:Invoice>

<fu:TaxNumber>10033530</fu:TaxNumber>

<fu:IssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:IssueDateTime>

<fu:NumberingStructure>B</fu:NumberingStructure>

<fu:InvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:InvoiceIdentifier>

<fu:InvoiceAmount>0.00</fu:InvoiceAmount>

<fu:PaymentAmount>0.00</fu:PaymentAmount>

<fu:TaxesPerSeller> <fu:VAT>

<fu:TaxRate>22.00</fu:TaxRate>

<fu:TaxableAmount>0.00</fu:TaxableAmount>

<fu:TaxAmount>0.00</fu:TaxAmount>

</fu:VAT>

</fu:TaxesPerSeller>

<fu:OperatorTaxNumber>12345678</fu:OperatorTaxNumber>

<fu:ProtectedID>aff83b1905c23e409b08f0128c0cc825</fu:ProtectedID>

<fu:ReferenceInvoice>

<fu:ReferenceInvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:ReferenceInvoiceIdentifier>

<fu:ReferenceInvoiceIssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:ReferenceInvoiceIssueDateTime>

</fu:ReferenceInvoice>

<fu:SpecialNotes>S-CHSEQ#1DT2016-01-02T08:18:24;</fu:SpecialNotes>

</fu:Invoice>

PRIMER2: Zavezanec je zaradi napake v programu v potrjevanje posredoval napačne podatke o številki računa (datoteka št. 1). Zavezanec naknadno, neposredno na potrjenem računu brez knjigovodskega storniranja le-tega (v skladu s pojasnilom št. 193), doda podatke o ID oznaki za DDV kupca (datoteka št. 2). Zavezanec v potrjevanje posreduje datoteko s katero se napačno posredovani podatki »tehnično« stornirajo (datoteka št. 3):

DATOTEKA šT. 1:

<fu:Invoice>

<fu:TaxNumber>10033530</fu:TaxNumber>

<fu:IssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:IssueDateTime>

<fu:NumberingStructure>B</fu:NumberingStructure>

<fu:InvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:InvoiceIdentifier>

<fu:InvoiceAmount>67.00</fu:InvoiceAmount>

<fu:PaymentAmount>67.00</fu:PaymentAmount>

<fu:TaxesPerSeller>

<fu:VAT>

<fu:TaxRate>22.00</fu:TaxRate>

<fu:TaxableAmount>55.00</fu:TaxableAmount>

<fu:TaxAmount>12.00</fu:TaxAmount>

</fu:VAT>

</fu:TaxesPerSeller>

<fu:OperatorTaxNumber>12345678</fu:OperatorTaxNumber>

<fu:ProtectedID>51f516d858451cc7db7d1f94eecb61bf</fu:ProtectedID>

</fu:Invoice>

DATOTEKA šT. 2:

<fu:Invoice>

<fu:TaxNumber>10033530</fu:TaxNumber>

<fu:IssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:IssueDateTime>

<fu:NumberingStructure>B</fu:NumberingStructure>

<fu:InvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:InvoiceIdentifier>

<fu:CustomerVATNumber>SI44444444</fu:CustomerVATNumber>

<fu:InvoiceAmount>67.00</fu:InvoiceAmount>

<fu:PaymentAmount>67.00</fu:PaymentAmount>

<fu:TaxesPerSeller> <fu:VAT>

<fu:TaxRate>22.00</fu:TaxRate>

<fu:TaxableAmount>55.00</fu:TaxableAmount>

<fu:TaxAmount>12.00</fu:TaxAmount>

</fu:VAT>

</fu:TaxesPerSeller>

<fu:OperatorTaxNumber>12345678</fu:OperatorTaxNumber>

<fu:ProtectedID>51f516d858451cc7db7d1f94eecb61bf</fu:ProtectedID>

<fu:ReferenceInvoice>

<fu:ReferenceInvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:ReferenceInvoiceIdentifier>

<fu:ReferenceInvoiceIssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:ReferenceInvoiceIssueDateTime>

</fu:ReferenceInvoice>

<fu:SpecialNotes>CHSEQ#1DT2016-01-02T08:18:24;</fu:SpecialNotes>

</fu:Invoice>

DATOTEKA šT. 3:

<fu:Invoice>

<fu:TaxNumber>10033530</fu:TaxNumber>

<fu:IssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:IssueDateTime>

<fu:NumberingStructure>B</fu:NumberingStructure>

<fu:InvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:InvoiceIdentifier>

<fu:CustomerVATNumber>SI44444444</fu:CustomerVATNumber>

<fu:InvoiceAmount>0.00</fu:InvoiceAmount>

<fu:PaymentAmount>0.00</fu:PaymentAmount>

<fu:TaxesPerSeller> <fu:VAT>

<fu:TaxRate>22.00</fu:TaxRate>

<fu:TaxableAmount>0.00</fu:TaxableAmount>

<fu:TaxAmount>0.00</fu:TaxAmount>

</fu:VAT>

</fu:TaxesPerSeller>

<fu:OperatorTaxNumber>12345678</fu:OperatorTaxNumber>

<fu:ProtectedID>aff83b1905c23e409b08f0128c0cc825</fu:ProtectedID>

<fu:ReferenceInvoice>

<fu:ReferenceInvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>BLAG2</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:ReferenceInvoiceIdentifier>

<fu:ReferenceInvoiceIssueDateTime>2016-01-02T08:16:11</fu:ReferenceInvoiceIssueDateTime>

</fu:ReferenceInvoice>

<fu:SpecialNotes>S-CHSEQ#2DT2016-01-02T08:30:16;</fu:SpecialNotes>

</fu:Invoice>

Če pride pri poročanju podatkov o računu izdanem iz VKR do napake pri vnosu podatkov, je potrebno napačno potrjen račun v celoti stornirati, ter nato vnesti in potrditi račun s pravilnimi podatki. V takšnem primeru dejansko ne gre za knjigovodsko storniranje računa temveč zgolj za tehnično storniranje napačno poročanega računa, ker je prišlo do napake pri prepisovanju podatkov iz računa v aplikacijo MINI blagajna oziroma do poročanja napačnih podatkov o računu (podatki na izdanem računu, ki ga je prejel kupec, so pravilni).

Postopek stornacije napačno potrjenega računa v takšnem primeru je naslednji:

Opomba: Opisan je v primer, ko se je zavezanec zmotil pri vnosu podatka o številki računa (v polje »številka računa iz VKR«) je vpisal napačno številko. Enak postopek se uporabi tudi v primeru, če se zmotimo pri vnosu drugih podatkov: zneskov, serijskih številk VKR, datumov,…

1. V meniju »POROČANJE VKR RAČUNOV« se v izbirnem seznamu »Poslovni prostor« izbere ustrezna oznaka poslovnega prostora. V izbirnem seznamu »Tip računa« se izbere »VKR račun (STORNO)«. Klikne se gumb »Ustvari dokument«.

2. Odpre se obrazec za poročanje podatkov o računu izdanem iz VKR: V polja s podatki o računu (»številka računa iz VKR«, »Serijska številka VKR«, »številka seta računa iz VKR«, »Datum izdaje računa iz VKR«, »Kraj izdaje računa iz VKR«, »Kupec ali naročnik«, »Naziv«, »Naslov«, »Poštna številka in pošta«, »Dš ali ID za DDV«) se vnese iste podatke, kot so bili vneseni pri napačno poročanem računu. Polja, ki so bila tam napačno izpolnjena, morajo biti tudi tukaj napačno izpolnjena. V polje »številka računa iz VKR« se v konkretnem primeru vpiše napačno številko računa.

3. V rubriki »Podatki o prvotnem računu« se vpišejo podatki o računu, ki se stornira: V izbirnem seznamu »Vrsta prvotnega računa« se izbere »Račun iz VKR«. Nato se v polja »številka računa iz VKR«, »Serijska številka VKR«, »številka seta računa iz VKR«, »Datum izdaje računa iz VKR« vnese podatke o prvotnem računu, ki se stornira. V polja se vnesejo isti podatki kot v istoimenska polja pod točko 2.

4. V zneskovna polja se vnesejo pripadajoče vrednosti z napačno poročanega računa vendar z negativnimi predznaki.

5. Klikne se gumb »Shrani in poročaj«.

Nato se po standardnem postopku vnese in potrdi še pravilne podatke o izdanem računu.

Davčni predpisi, ki urejajo vprašanja davčnega potrjevanja računov, takšne obveznosti ne določajo. Usklajeno s pristojnim Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo je stališče, da tudi predpisi s področja varovanja potrošnikov tega ne določajo. Ni pa ovire, da zavezanec poleg objave obvestila (da mora prodajalec izdati račun, kupec pa ga je mora vzeti in zadržati), v slovenskem jeziku, na dvojezičnih območjih prostovoljno objavi obvestilo tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.

Račune, ki zaradi nepravočasne nadgradnje programske opreme niso bili posredovani v potrjevanje, pa bi v skladu z določili Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) morali biti, je potrebno naknadno posredovati v potrjevanje. Opozarjamo, da morajo biti od 2. 1. 2016 dalje davčno potrjeni vsi izdani računi.

Računi, izdani preko programske opreme oziroma elektronskih naprav, ki ni omogočala davčnega potrjevanja, praviloma ne vsebujejo podatkov, ki so predpisani z ZDavPR: EOR oznake, ZOI oznake, podatka o fizični osebi, ki je izdala račun, časa izdaje računa. Številka računa ni sestavljena iz treh delov, iz oznake poslovnega prostora, oznake elektronske naprave in zaporedne številke računa.

Zaradi zahtev spletnega servisa FURS za potrjevanje računov bo treba pred pošiljanjem takšnih računov v potrjevanje manjkajoče podatke »tehnično« dodati. Ti podatki se bodo dodali zgolj zato, da bo možno podatke o računih preko spletnega servisa za potrjevanje računov posredovati na FURS. Poudarjamo, da mora zavezanec zagotavljati sledljivost in povezljivost med knjigovodsko izdanimi računi in podatki o teh računih, ki so bili naknadno posredovani v potrjevanje.

Zavezanec mora v potrjevanje posredovati podatke o vseh računih, ki jih je izdal od 2. 1. 2016. Podatki se posredujejo v skladu s Prilogo I Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov in Tehničnimi specifikacijami za davčno potrjevanje računov. Manjkajoči podatki, ki jih originalno izdani računi niso vsebovali, se v datoteko s podatki o računu vpišejo na naslednji način:

Polje »Datum in čas izdaje računa« (R_3.2): Vpiše se datum in čas izdaje računa, ki je naveden na računu. Če programska oprema ni evidentirala časa izdaje računa, se vpiše čas 00:00:00 (LLLL-MM-DDT00:00:00).
Element »Številka računa« (polje »Oznaka poslovnega prostora« (R_3.4.1), polje »Oznaka elektronske naprave« (R_3.4.2.), polje »Zaporedna številka (R_3.4.3)): Preden se podatke o računih posreduje v potrjevanje je potrebno vsakemu računu dodeliti tro-delno številko računa v skladu z ZDavPR. Tro-delna številka se računu dodeli zgolj tehnično, zaradi pošiljanja podatkov o računu v potrjevanje. Prava (knjigovodska) številka računa ostaja tista, ki je navedena na originalno izdanem računu. Tro-delna številka se dodeli na naslednji način:
- »Oznaka poslovnega prostora« (R_3.4.1): Vpiše se oznaka poslovnega prostora v katerem so se izdajali računi. Če se v poslovnem prostoru že izdajajo računi v skladu z ZDavPR, se uporabi obstoječa oznaka poslovnega prostora. Praviloma je ta poslovni prostor že registriran pri FURS-u, ker se v njem izdajajo davčno potrjeni računi. Če se v tem poslovnem prostoru še niso izdajali računi v skladu z ZDavPR, se dodeli poslovnemu prostoru oznaka v skladu z ZDavPR, pri čemer je potrebno isto oznako uporabljati tudi pri številčenju računov, ki se bodo v tem prostoru naknadno izdajali v skladu z ZDavPR.
- Oznaka elektronske naprave (R_3.4.2): Za namene naknadnega potrjevanja računov, ki niso bili izdani v skladu z ZDavPR, se določi nova oznaka elektronske naprave. Ta oznaka elektronske naprave se uporabi zgolj za naknadno potrjevanje podatkov o računih, ki niso bili izdani v skladu z ZDavPR. Za več elektronskih naprav, preko katerih so se v poslovnem prostoru izdajali računi, se lahko dodeli le ena oznaka.
- Zaporedna številka računa (R_3.4.3): Vsakemu računu se dodeli zaporedna številka računa. Ni nujno, da je zaporedna številka računa enaka tisti na originalno izdanem računu. Dodeljene zaporedne številke si morajo vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru zavezanca.
Polje »Način dodelitve številke računa« (R_3.3): Podatek se vpiše glede na izbran način številčenja računov v prejšnji točki. Vpiše se B – po posamezni elektronski napravi ali C – centralno na nivoju poslovnega prostora.
Polje: »Davčna številka osebe (operaterja) na elektronski napravi« (R_3.11): Vpiše se davčna številka zavezanca – poslovnega subjekta, ki je izdal račun.
Polje »Zaščitna oznaka izdajatelja računa« (R_3.12): Vpiše se ZOI oznaka, ki se izračuna iz podatkov o računu, ki se posredujejo v potrjevanje.
Polje »Oznaka naknadnega posredovanja računa« (R_3.13): Vpiše se true – 1.
Polje »Ostalo« (R_3.20) (element <fu:ReferenceInvoice>): V polje se obvezno vpiše tekst: »#OLDINV;«, ki pojasnjuje, da gre za podatke o računu, ki ni bil izdan v skladu z ZDavPR (OLDINV - Old Invoice).

FURS bo poslanim podatkom dodelil EOR oznako. Dodeljene EOR oznake zavezanec ne vpisuje na račun. Na račun zavezanec tudi ne vpisuje ZOI oznake, ki je bila naknadno izračunana iz podatkov o računu, ki so bili poslani v potrjevanje. Račun ostane takšen kot je bil izdan kupcu.

Pred pošiljanjem podatkov v potrjevanje mora zavezanec dopolniti interni akt. V internem aktu navede nove oznake elektronskim naprav, ki se bodo uporabile za namene naknadnega potrjevanja podatkov o računih, ki niso bili izdani v skladu z ZDavPR. V internem aktu se opiše tudi način dodeljevanja tro-delnih številk računom z navedbo, da se številčenje uporablja zgolj za naknadno potrjevanje podatkov o računih, ki niso bili izdani v skladu z ZDavPR.

PRIMER DATOTEKE:

<fu:InvoiceRequest Id="data">

<fu:Header>

<fu:MessageID>34280edf-84d3-4124-a911-e4a32b0d9618</fu:MessageID>

<fu:DateTime>2016-02-02T08:18:25</fu:DateTime>

</fu:Header>

<fu:Invoice>

<fu:TaxNumber>10033530</fu:TaxNumber>

<fu:IssueDateTime>2016-01-03T08:16:11</fu:IssueDateTime>

<fu:NumberingStructure>B</fu:NumberingStructure>

<fu:InvoiceIdentifier>

<fu:BusinessPremiseID>TRGOVINA1</fu:BusinessPremiseID>

<fu:ElectronicDeviceID>PBLAG</fu:ElectronicDeviceID>

<fu:InvoiceNumber>145</fu:InvoiceNumber>

</fu:InvoiceIdentifier>

<fu:CustomerVATNumber>SI44444444</fu:CustomerVATNumber>

<fu:InvoiceAmount>67.32</fu:InvoiceAmount>

<fu:PaymentAmount>67.32</fu:PaymentAmount>

<fu:TaxesPerSeller>

<fu:VAT>

<fu:TaxRate>22.00</fu:TaxRate>

<fu:TaxableAmount>55.18</fu:TaxableAmount>

<fu:TaxAmount>12.14</fu:TaxAmount>

</fu:VAT>

</fu:TaxesPerSeller>

<fu:OperatorTaxNumber>10033530</fu:OperatorTaxNumber>

<fu:ProtectedID>a982fe2f8ef2451d55e37676760b40d5</fu:ProtectedID>

<fu:SubsequentSubmit>true</fu:SubsequentSubmit>

<fu:SpecialNotes>#OLDINV;</fu:SpecialNotes>

</fu:Invoice>

Po ZDoh-2 morajo vsi zavezanci, fizične osebe, ki so drugim fizičnim osebam ali tujim pravnim osebam oddajali premično ali nepremično premoženje v najem v in izven Slovenije, dosežene dohodke napovedati pri finančni upravi do 15. 1. 2016. Pri tem gre po ZDoh-2 za dohodek iz oddajanja premoženja v najem, ki ga zavezanci ne dosegajo v okviru opravljanja dejavnosti.

Predmet davčnega potrjevanja so računi po DDV zakonodaji, ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZDavPR. Po ZDDV-1 je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ekonomska dejavnost pa obsega tudi izkoriščanje premoženja, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka. Iz navedenega izhaja, da z vidika DDV fizična oseba, ki daje nepremičnine v najem, opravlja ekonomsko dejavnost.

Dajanje nepremičnine v najem je oproščeno plačila DDV, zato se fizični osebi, ki opravlja samo plačila DDV oproščeno dajanje nepremičnine v najem, ni treba identificirati na namene DDV.

To pomeni, da če nepremičnine daje v najem fizična oseba, in gre pri tem po ZDoh-2 za dohodek iz oddajanja premoženja v najem, ki ga zavezanci ne dosegajo v okviru opravljanja dejavnosti (poudarjamo, da to ne velja za sobodajalce, kateri opravljajo dejavnost po ZDoh-2 in po Zakonu o gostinstvu), se tak mali davčni zavezanec ne šteje za zavezanca za davčno potrjevanje računov po ZDavPR, ker ne izpolnjuje pogoja vodenja poslovnih knjig in evidenc. Več glede izpolnjevanje teh pogojev je sicer pojasnjeno v podrobnejšem opisu Zavezanec za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov). Navedeno je pojasnjeno tudi pri odgovoru na vprašanje 31.

Če pa fizična oseba, mali davčni zavezanec, poleg prej omenjenega dajanja nepremičnin v oproščen najem, opravlja tudi druge ekonomske dejavnosti, pa je treba upoštevati, da se znesek transakcij z nepremičninami (razen če so te transakcije postranske) šteje v limit obdavčljivega prometa 50.000 eurov. Mali davčni zavezanec je namreč oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa. Če taka fizična oseba preseže prej omenjeni limit 50.000 eurov obdavčljivega prometa, se mora identificirati za namene DDV, s tem pa je kot davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, zavezan tudi k vodenju poslovnih knjig in evidenc. V takem primeru pa mora zagotoviti, da je račun za storitev dajanja nepremičnine v najem tudi davčno potrjen.

Navedeno pa ne velja v primeru davčnega zavezanca sobodajalca. Davčni zavezanec, sobodajalec, je zavezanec za davčno potrjevanje računov po ZDavPR tudi, če je kot mali davčni zavezanec oproščen plačila DDV, saj mora voditi poslovne knjige in evidence po 31. členu ZDavP-2.

Vprašanje 306: Sobodajalci in davčne blagajne. (9. 2. 2016)

Dejavnost nastanitve gostov, ki jo fizične osebe opravljajo kot sobodajalci, je po Zakonu o gostinstvu opredeljena kot gostinska dejavnost, zato se dohodek sobodajalcev po ZDoh-2 obravnava kot dohodek iz dejavnosti (morajo voditi poslovne knjige in evidence) in ne kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem.

Fizična oseba, ki opravlja dejavnost sobodajalstva, je v skladu z določili ZDDV-1 zavezanec za DDV.

Čeprav šteje za davčnega zavezanca, se mu ni treba identificirati za namene DDV, ker je kot mali davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, dokler obseg opravljenega prometa ne preseže praga za identifikacijo za namene DDV (50.000 eurov obdavčljivega prometa v obdobju zadnjih 12 mesecev). Ko sobodajalec preseže ta prag, se mora identificirati za namene DDV ter od opravljenih storitev obračunavati DDV.

Davčni zavezanec, fizična oseba, ki opravlja dejavnost sobodajalstva, mora za storitev, ki jo opravi kot davčni zavezanec, izdati račun. Na podlagi 81. člena ZDDV-1 mora račun izdati vsak davčni zavezanec, ne glede na to, ali je identificiran za namene DDV ali ne. Več glede podatkov, ki morajo biti na računu obvezno navedeni po DDV zakonodaji, je sicer pojasnjeno v podrobnejšem opisu Računi.

Sobodajalec je za opravljeno storitev gostu dolžan izdati račun in je v skladu z določili ZDavPR pri plačilu računa z gotovino (»plačilo z gotovino«, kot je določena po 4. točki 2. člena ZDavPR) zavezanec za potrjevanje računov za davčne namene.

Če sobodajalec sprejema turiste, ki nočitve pri sobodajalcu plačajo agenciji, sobodajalec pa na podlagi nočitev (voucher-jev) svoje storitve zaračuna agenciji, ki mu račun plača na transakcijski račun (negotovinsko plačilo), tako izdani in plačani računi niso predmet davčnega potrjevanja računov. Predmet davčnega potrjevanja tudi niso računi, ki jih sobodajalec izda turistom za turistično takso, tudi če jo le ti plačajo v gotovini, glede na to, da sobodajalec takso »pobira« v imenu in za račun občine.

Glej tudi vprašanje Vprašanje 306: Zavezanec sprašuje, ali je predmet davčnega potrjevanja tudi račun za turistično takso, izdan turistom, ki le to plačajo v gotovini, glede na to, da takso »pobira« v imenu in za račun občine? (16. 7. 2015), Vprašanje 135: Ali je sobodajalec zavezanec za davčno potrjevanje računov? (10. 8. 2015), Vprašanje 232: Kako naj določi poslovni prostor sobodajalec? (21. 12. 2015).

Vprašanje 307: Ali se plačilo s plačilno ali kreditno kartico pri spletnih prodajah preko PayMill in Braintree za namene davčnega potrjevanja računov šteje kot plačilo z gotovino? (9. 2. 2016)

V skladu z določbo 2. člena ZDavPR se kot plačilo z gotovino štejejo med drugim plačila s kreditno ali plačilno kartico ter drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev. Banka Slovenije je podala pojasnilo, da je »PayPal (oziroma Braintree, ki deluje v njegovem okviru), ponudnik plačilnih storitev v smislu ZPlaSS«, vendar pa pri plačilu s kreditno kartico v spletni trgovini z uporabo platforme Braintree ni izpolnjen pogoj neposrednega nakazila na račun prodajalca, saj prodajalec prejme za opravljene transakcije skupen priliv sredstev na svoj TRR račun v dogovorjenih intervalih (npr. mesečno).

Glede na navedeno se plačilo s plačilno/kreditno kartico v spletni trgovini, tudi v primeru uporabe plačilne platforme Braintree, šteje kot plačilo z gotovino in je zato podvrženo obveznosti davčnega potrjevanja računov.«

Pri opravljanju storitev preko avtomatov izda račun za opravljeno storitev praviloma avtomat. Narava poslovnega dogodka v tem primeru je namreč takšna, da običajno le avtomat natančno »pozna« vrsto, obseg storitve in čas, ko je bila storitev opravljena, da lahko kupcu pravočasno (najpozneje, ko je storitev opravljena in plačana) izda račun, ki izkazuje poslovne dogodke verodostojno in pošteno oziroma vsebuje pravilen obseg in vrsto opravljenih storitev (na računu so navedene storitve, ki so bile dejansko opravljene kupcu).

Obstaja možnost, da račun namesto avtomata izda fizična oseba. V tem primeru mora fizična oseba, ki izdaja račune, zagotoviti, da izda račun najpozneje, ko je dobava opravljena in je prejeto plačilo z gotovino. Račun mora izdati nemudoma in najkasneje, ko je storitev opravljena in plačana, brez kakršnegakoli posredovanja in zahtevanja izdaje računa s strani kupca. Prav tako mora oseba ob izdaji računa zagotoviti, da bo na računu naveden ustrezen obseg in vrsta storitve, ki je bila kupcu dejansko opravljena. Ni ustrezno, da vrsto in obseg opravljenih storitev osebi, ki izdaja račune, pojasnjuje oziroma narekuje kupec. Za zagotovitev tovrstnega izdajanja računov mora imeti fizična oseba, ki namesto avtomata izdaja račune, ustrezen nadzor nad delovanjem avtomata, kar pa je v praksi težko izvedljivo.

Ne. Peti odstavek 7. člena Zakona o davčnem potrjevanju računov določa, da mora zavezanec za opravljeno dobavo izdati račun najpozneje, ko je dobava opravljena in prejeto plačilo z gotovino. Zavezanec mora izdati račun samoiniciativno, ne da bi kupec to od njega posebej zahteval. Navedena obveznost izdaje računa velja tudi v primeru prodaje storitev preko avtomatov. To pomeni, da mora avtomat za prodajo storitev, ko so izpolnjeni pogoji za izdajo računa, izdati račun brez dodatnega posredovanja kupca oziroma ne da moral kupec s pritiskom na tipko zahtevati izpis računa.

Vprašanje 310: Kako lahko zavezanci pridobijo podatke o računih in poslovnih prostorih, ki so jih posredovali v davčno potrjevanje? (16. 1. 2017, 05.06.2017)

Podatke o računih in poslovnih prostorih, ki so bili posredovani v davčno potrjevanje, lahko zavezanci pridobijo preko portala eDavki.

Za davčne zavezance - izdajatelje računov je na osebnem portalu na voljo:

Vpogled v podatke posameznega računa
Vpogled v podatke o poslovnih prostorih
Naročilo paketa s podatki o davčno potrjenih računih za določen dan. Paket s podatki je zavezancu na voljo naslednji dan. Podatke o računih je možno pridobiti za tekoče in predhodno koledarsko leto.

Več informacij o funkcionalnosti je na voljo med Pogostimi vprašanji (rubrika Davčno potrjevanje računov) na portalu eDavki.

Vprašanje 311: Kakšne so spremembe Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki veljajo od 1. 1. 2018 dalje ? (1. 1. 2018)

Od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov po izteku prehodnega obdobja (31. december 2017) in s tem odprava obveznosti dokazovanja nezmožnosti dostopa do spleta za zavezanca. Zavezanec se lahko prostovoljno odloči ali bo za izdajanje računov v poslovnem prostoru uporabljal elektronsko napravo ali vezano knjigo računov.
Podaljšuje se rok za sporočanje podatkov o izdanih računih iz vezane knjige. Zavezanec mora davčnemu organu poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil račun izdan.
Rok, v katerem lahko imetniki računov (kupci) prek spletnega programa ali mobilne aplikacije preverijo, ali so bili podatki o izdanih računih sporočeni davčnemu organu, se je podaljšal s 30 na 60 dni od dneva izdaje računa.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (novela ZDavPR-A) je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 69/17 dne 8. 12. 2017, in je začel veljati dne 1. 1. 2018.

Vprašanje 312: Ali se od 1. 1. 2018 dalje še lahko uporablja vezana knjiga računov za izdajanje računov? (1. 1. 2018)

Da. Od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov. Zavezanec se lahko prostovoljno odloči ali bo za izdajanje računov v poslovnem prostoru uporabljal elektronsko napravo ali vezano knjigo računov, pri čemer se podaljšuje rok za sporočanje podatkov o izdanih računih iz vezane knjige. Zavezanec mora davčnemu organu poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil račun izdan.

Način izvajanja potrjevanja računov mora zavezanec določiti z internim aktom. V primeru, ko se odloči za izdajanje računov z uporabo vezane knjige računov, ne sme v istem poslovnem prostoru uporabljati elektronske naprave za izdajo računov.

Če gost plača nastanitev z gotovino ali pa negotovinsko z univerzalnim plačilnim nalogom na TRR portala, portal pa tako prejeti znesek nakaže na TRR sobodajalca, se šteje, da sobodajalec prejme plačilo računa s strani gosta na način, ki se po ZDavPR šteje za plačilo z gotovino (ker ni izpolnjen pogoj neposrednega nakazila). V takem primeru mora sobodajalec zagotoviti, da je gostu izdan račun za nastanitev v nepremičnini, ki se nahaja v Sloveniji, in ga davčno potrditi.

Spremembe pri davčnem potrjevanju računov so pri transakcijah v zvezi z enonamenskimi kuponi, izdanimi od 1. 1. 2019 dalje. V novem 18.b členu ZDDV-1 je določeno, da se pri enonamenskem kuponu vsak njegov prenos, ki ga opravi davčni zavezanec, ki deluje v svojem imenu, šteje za dobavo blaga ali opravljanje storitev, na katero se kupon nanaša. Dejanska izročitev blaga ali dejansko opravljanje storitev, ki ga dobavitelj sprejme v zameno za enonamenski kupon kot plačilo ali delno plačilo, se ne šteje za ločeno transakcijo. Iz navedenega izhaja, da se po DDV zakonodaji šteje, da je bila s tem, ko je davčni zavezanec v svojem imenu opravil prenos (prodajo) enonamenskega kupona, opravljena tudi dobava blaga ali storitve, na katero se kupon nanaša. Dejanska izročitev blaga ali dejansko opravljanje storitev v zameno za enonamenski kupon pa se ne šteje za opravljeno dobavo blaga/storitev (se ne šteje za ločeno transakcijo). Zato znesek, ki ga davčni zavezanec prejme kot plačilo za prenos (prodajo) enonamenskega kupona, ki je bil izdan od vključno 1. 1. 2019 dalje, ni predplačilo pred opravljeno dobavo blaga ali storitev. Ker mora davčni zavezanec v skladu z 81. členom ZDDV-1 zagotoviti, da je za opravljeno dobavo izdan račun, mora davčni zavezanec torej zagotoviti, da je izdan račun za prenos enonamenskega kupona za dobavo blaga ali opravljanje storitev, na katero se kupon nanaša.

Enonamenski kupon je določen kot kupon, pri katerem so izpolnjeni spodaj navedeni kriteriji:

V nadaljevanju je pregled nekaterih DDV obveznosti pri enonamenskih kuponih glede na datum izdaje kupona:

Enonamenski kuponi,

izdani pred 31. 12. 2018

Enonamenski kuponi,

izdani od vključno 1. 1. 2019 dalje

‐ Prodaja enonamenskega kupona se ne šteje za opravljeno dobavo blaga/storitev.

‐ DDV je treba obračunati na dan prejetega plačila od prejetega zneska za plačilo (če se plačilo nanaša na obdavčeno dobavo).

‐ V določenih primerih je treba po DDV zakonodaji izdati račun za predplačilo, zato praviloma ob prodaji kupona še ni obveznosti davčnega potrjevanja računov po ZDavPR (lahko pa se davčno potrjujejo).

‐ Ob dejanski dobavi (izročitvi blaga oz. opravljeni storitvi) je treba izdati račun in ga davčno potrditi v skladu z ZDavPR, če je plačan z gotovino.

‐ Vsakokratni prenos enonamenskega kupona za plačilo se šteje za opravljeno dobavo blaga/storitev, na katero se kupon nanaša.

‐ Račun je treba izdati ob vsakokratnem prenosu enonamenskega kupona.

‐ DDV je treba obračunati ob prenosu enonamenskega kupona (se šteje, da je opravljena dobava).

‐ Račun za prenos enonamenskega kupona je treba davčno potrditi v skladu z ZDavPR, če je plačan z gotovino.

‐ Ob dejanski izročitvi blaga oz opravljeni storitvi (opravljeni v zameno za kupon) se šteje, da ni opravljena dobava, zato ni obveznosti izdaje računa po DDV zakonodaji, zato izdani dokument ni predmet davčnega potrjevanja računov po ZDavPR.

Več glede obravnave transakcij v zvezi s kuponi, izdanimi od 1. 1. 2019 dalje, je pojasnjeno v točki 1.0 podrobnejšega opisa Sprememba Zakonodaje na področju DDV.

V skladu s petim odstavkom 5. člena ZDavPR si morajo zaporedne številke računov vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru zavezanca, pri čemer je račun v skladu s 3. točko prvega odstavka 2. člena ZDavPR račun, ki je delno ali v celoti plačan z gotovino. Navedena določba je predpisana z namenom odkrivanja nepravilnosti in neskladij v dinamiki izdajanja računov in ugotavljanja morebitnih vrzeli v številkah izdanih računov v bazi potrjenih računov na Finančni upravi. Za ustrezno zagotavljanje namena te zakonske določbe je torej bistveno, da si v neprekinjenem zaporedju sledijo številke potrjenih računov. V primeru, da želi zavezanec v istem zaporedju kot gotovinske račune, za katere v skladu z DDV zakonodajo obstaja obveznost izdaje, številčiti tudi račune, za katere po DDV zakonodaji ne obstaja obveznost izdaje, je treba, glede na namen določbe petega odstavka 5. člena ZDavPR, v potrjevanje pošiljati tudi račune za katere za katere ne obstaja obveznost izdaje.

Če zavezanec računov, za katere po DDV zakonodaji ne obstaja obveznost izdaje, ne želi potrjevati, jih mora izdajati v zaporedju, ki je ločeno od zaporedja v katerem se številčijo gotovinski računi za katere velja obveznost izdaje.

S tem pojasnilom se smiselno spreminja tudi pojasnilo št. 165, v zvezi s potrjevanjem gotovinskih in negotovinskih računov, ki se številčijo v istem zaporedju.

Vprašanje 316: Kako registriram poslovni prostor v primeru spletne prodaje? (18. 4. 2019)

kjer se račun natisne oziroma posreduje kupcu (v primeru izdaje računa v papirnati obliki)
kjer se račun generira (izdela) in elektronsko posreduje kupcu (v primeru izdaje elektronskega računa).

V primeru izdaje papirnatega računa se kot poslovni prostor označi prostor v katerem se račun natisne oziroma posreduje kupcu, in sicer ne glede na to kje se nahaja strežnik, programska oprema, ipd.

Če zavezanec izdaja elektronske račune, se kot poslovni prostor registrira prostor kjer se elektronski račun izdela in od koder se posreduje kupcu (elektronski računi so računi, ki se posredujejo kupcu po elektronski poti – npr. tudi pdf računi, ki se kupcu pošljejo po e-mailu). V takšnih primerih se kot poslovni prostor registrira prostor, kjer se nahaja strežnik/programska oprema, ki generira elektronske račune. Če se strežnik nahaja v gostovanju pri drugem poslovnem subjektu ali v tujini, se lahko kot poslovni prostor določi sedež zavezanca, ki izdaja račune.

V primeru spletne prodaje je treba torej ugotoviti ali zavezanec izdaja račune v papirnati obliki ali v elektronski obliki in nato v skladu z zgoraj navedenim določiti in registrirati poslovni prostor.

Vprašanje 317: Katera davčna številka operaterja se posreduje v potrjevanje, če se račun izda avtomatsko, brez navzočnosti fizične osebe? (18. 4. 2019)

V primerih izdaje računa brez navzočnosti fizične osebe (npr. račun izda programska oprema sama) se kot davčna številka operaterja (osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave) davčnemu organu pošlje davčna številka zavezanca – poslovnega subjekta, ki izda račun.

Vprašanje 318: Kaj moram storiti, če sem zaprl poslovni prostor v katerem sem izdajal račune? (18. 4. 2019)

Podatki o zaprtju poslovnega prostora se posredujejo elektronsko, v okviru sporočila s podatki o poslovnem prostoru. V sporočilo s podatki o poslovnem prostoru se poleg ostalih obveznih podatkov o poslovnem prostoru v polje »Zaprtje poslovnega prostora« (P_7.0) vpiše vrednost »Z«, v polje »Datum začetka veljavnosti podatkov« (P_6.0) se vpiše datum zaprtja poslovnega prostora.

V primeru težav pri elektronskem posredovanju podatkov o zaprtju poslovnega prostora se obrnite na vašega proizvajalca oziroma vzdrževalca programske opreme za davčno potrjevanje računov.

Zavezanec mora v primeru zaprtja poslovnega prostora dopolniti tudi interni akt o popisu poslovnih prostorov, dodelitvi oznak poslovnim prostorov in pravilih za dodeljevanje zaporednih številk, ki je predpisan v osmem odstavku 6. člena ZDavPR.

Vprašanje 319: V potrjevanje sem posredoval napačne podatke o poslovnem prostoru. Kako lahko podatke popravim? (18. 4. 2019)

Napačno posredovani podatki o poslovnem prostoru se popravijo tako, da se v potrjevanje ponovno posredujejo pravilni podatki o poslovnem prostoru.

Na takšen način je možno popraviti vse podatke o poslovnem prostoru, razen oznake poslovnega prostora (Oznaka poslovnega prostora se spremeni tako, da se za poslovni prostor z napačno oznako najprej posreduje podatek o zaprtju le-tega (glej pojasnilo št. 317). Nato se registrira poslovni z novo oznako. Oznake poslovnega prostora med letom ni možno spreminjati, ker se s tem prekine zaporedje številčenja računov.).

Vprašanje 320: Kaj moram storiti, če se je spremenila lokacija poslovnega prostora v katerem izdajam račune? (18. 4. 2019)

V takšnem primeru ima zavezanec dve možnosti:

Zavezanec lahko na novi lokaciji uporablja isto oznako poslovnega prostora kot na stari lokaciji, pri čemer mora za to oznako poslovnega prostora v potrjevanje posredovati nove podatke o poslovnem prostoru. V tem primeru je pravilno, da se v novem poslovnem prostoru ohrani isto zaporedje številčenja računov in nadaljuje z naslednjo zaporedno številko računa.

Zavezanec lahko poslovni prostor na novi lokaciji registrira na novo, z novo oznako. V takšnem primeru mora za poslovni prostor na stari lokaciji posredovati podatke o zaprtju le-tega (glej pojasnilo št. 317).

Zavezanec mora v primeru spremembe podatkov o poslovnem prostoru dopolniti tudi interni akt o popisu poslovnih prostorov, dodelitvi oznak poslovnim prostorov in pravilih za dodeljevanje zaporednih številk, ki je predpisan v osmem odstavku 6. člena ZDavPR.

Vprašanje 321: Kakšna je datoteka za tehnični popravek dobropisa? (18. 4. 2019)

Datoteka za tehnični popravek dobropisa se pripravi v skladu s prvo točko pojasnila št. 301. Tehnični popravek v okviru elementov ReferenceInvoice vsebuje podatke o dveh računih, ki se spreminjata (če popravljamo dobropis, ki spreminja en predhodno izdan račun), in sicer o prvotnem računu, ki ga spreminja dobropis, ter o dobropisu na katerega se nanaša tehnični popravek.

Podatki o dveh računih, ki se spreminjata, se v xml datoteko zapišejo na naslednji način:

TRGOVINA1
BLAG2
9317

2016-01-02T08:16:11

TRGOVINA1
BLAG2
9331

2016-01-02T08:17:11

Pri čemer je:
TRGOVINA1-BLAG2-9317 je številka računa, ki ga dobropis spreminja

Primer izdaje faktur v takem podjetju:

Interno številčenje v programu	FURS številčenje	Obveznost potrditve računa
1	1 - 1 - 1	DA	Račun 1
2	1 - 1 - 2	DA	Račun 2
3		NE	Račun 3
4	1 - 1 - 3	DA	Račun 4
5	1 - 1 - 4	DA	Račun 5
6		NE	Račun 6
7		NE	Račun 7
8	1 - 1 - 5	DA	Račun 8
9	1 - 1 - 6	DA	Račun 9

Iz tega sledi, da je zaporedje številčenja računov, ki so poslani na FURS zaporedno od 1 - 1 - 1 do 1 - 1 – 6, torej pravilno. Računi, katerih ni potrebno poročati na FURS seveda nimajo FURS številčenja, njihove interne številke pa niso zaporedne: 3, 6, 7 oz. so med njimi luknje saj se vsi računi številčijo zaporedno. Ali je številčenje računov, ki ne bodo nikoli šli na FURS pomembno? Mora biti tudi to brez lukenj? Torej ali bi naši računi iz tega primera (3, 6 in 7) morali imeti nove številke, recimo 101, 102 in 103? (18. 4. 2019)

V primeru, da želi zavezanec v istem zaporedju kot gotovinske račune, številčiti tudi račune, za katere ne obstaja obveznost potrjevanja, je treba v potrjevanje pošiljati tudi te račune.

Če zavezanec računov, za katere ne obstaja obveznost potrjevanja, ne želi potrjevati, jih mora izdajati v zaporedju, ki je ločeno od zaporedja v katerem se številčijo gotovinski računi, ki jih je treba potrjevati. Tudi zaporedje v katerem številči račune, ki jih ne želi potrjevati, pa mora biti neprekinjeno(navedeno določajo predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost). Ni pa treba, da to zaporedje teče po poslovnem prostoru ali po elektronski napravi v poslovnem prostoru, kot je predpisano v ZDavPR (izvedba številčenja v tem zaporedju niti ni možna, ker se že uporablja za številčenje računov, ki se pošiljajo v potrjevanje).

V vašem primeru je treba zagotoviti, da si bodo tudi številke računov, ki se ne pošiljajo v potrjevanje, sledile v neprekinjenem zaporedju. Zaporedje 3,6,7,…ni ustrezno, ker vsebuje vrzeli. Če pa si številke računov sledijo v zaporedju brez vrzeli 101, 102, 103,….je pravilno.

Vprašanje 323: Kako lahko preverim, če so bili tehnični popravki in tehnične stornacije računov ustrezno poslani in evidentirani? (24. 4. 2019)

Sporočila za tehnične popravke računov in tehnične stornacije računov se pošiljajo v primerih in na način kot je opisano v prvi in drugi točki pojasnila št. 301 (Opozarjamo, da v teh primerih ne gre za knjigovodsko popravljanje oziroma storniranje računov).

Ustreznost posredovanih popravkov se preveri preko izpisa podatkov o davčno potrjenih računih, ki se ga pridobi na portalu e-davki (glej pojasnilo št. 310). Zahtevek za izpis podatkov se vloži naslednji dan po posredovanju tehničnih popravkov ali tehničnih stornacij v potrjevanje.

Če je bil tehnični popravek računa pravilno posredovan, imata v izpisu podatkov oba računa (prvotni in naknadno posredovan tehnični popravek) vrednost polja »Tip spremembe« = »T«. Prvotno posredovan račun ima vrednost polja »Veljavnost« = »N« (neveljaven).

Če je bilo sporočilo za tehnično stornacijo računa pravilno posredovano, imata v izpisu podatkov oba računa (prvotni in naknadno posredovan račun za tehnično stornacijo) vrednost polja »Tip spremembe« = »N« in vrednost polja »Veljavnost« = »N« (neveljaven).

avo ime.

Naročnik del iz prvega odstavka 12. člena ZPDZC-1, ki ne pridobi pravočasno vrednotnice za izvajalca osebnega dopolnilnega dela, omogoči delo na črno in se zato kaznuje z globo od 1.000 do 5.000 eurov.

V kolikor naročnik del, delodajalec, ki ni posameznik, za opravljanje del iz prvega odstavka 12. člena ZPDZC-1, z izvajalcem del, ki je posameznik, ne zagotovi ustrezne pravne podlage, zaposluje na črno in se kaznuje z globo od 5.000 do 26.000 eurov. Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca.

Kupec izdelkov, ki kupi izdelke iz tretjega odstavka 12. člena ZPDZC-1 od posameznika kot osebe, ki opravlja osebno dopolnilno delo, za katerega ve, da nima priglašenega osebnega dopolnilnega dela, ali ve, da zanj ni pridobljena vrednotnica, omogoči delo na črno in se kaznuje z globo od 2.600 do 15.600 eurov, naročnik, ki ni posameznik, z globo od 420 do 1.600 eurov odgovorna oseba naročnika, ki ni posameznik, oziroma z globo od 1.000 do 5.000 eurov kupec - posameznik.

V kolikor posameznik za osebno dopolnilno delo ne izda računa, se kaznuje z globo od 2.000 do 125.000 eurov.

Posameznik, ki dohodkov prejetih iz naslova osebnega dopolnilnega dela ne napove, se kaznuje z globo od 250 do 400 eurov.

Posameznik, ki pred priglasitvijo osebnega dopolnilnega dela za to naroči, objavi oglas ali oglasno sporočilo v časopise, revije, na radio, televizijo in v druge elektronske medije ali na drug način, ki je dostopen javnosti, ki ponuja ali oglašuje delo, nedovoljeno oglašuje in se kaznuje z globo od 500 do 2.500 eurov.

Vprašanje 324: Komisijska prodaja in davčno potrjevanje računov (5. 6. 2019)

V primeru komisijske prodaje je glede davčnega potrjevanja računov treba upoštevati, katere račune za opravljeno dobavo mora davčni zavezanec izdati po DDV zakonodaji. Gre za primere prodaj blaga, ki jih komisionar opravi v svojem imenu in po nalogu in za račun drugega (komitenta). Da gre za prodajo komisionarja v svojem imenu, izhaja tudi iz 788. člena Obligacijskega zakonika – OZ, ki določa, da se s komisijsko pogodbo komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent.

Pri komisijski prodaji blaga sta z vidika DDV zakonodaje vedno opravljeni dve dobavi blaga, pri čemer komitent (npr. fizična oseba, ki prinese blago v prodajalno) opravi dobavo blaga komisionarju (davčnemu zavezancu, ki proda blago končnemu kupcu), komisionar pa opravi dobavo blaga končnemu kupcu. Navedeno pomeni, da je treba za vsako opravljeno dobavo zagotoviti, da je izdan račun. Pri tem je treba upoštevati, da komitentu - fizični osebi ni treba izdati računa, če prodaje ne opravi v okviru opravljanja ekonomske dejavnosti. Prav tako je treba zagotoviti, da je izdan račun za provizijo, ki jo komisionar zaračuna komitentu.

Glede obračunavanja DDV od prodaje rabljenega blaga je treba upoštevati, da je v sistemu DDV za prodajo rabljenega blaga določena posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (v nadaljevanju posebna ureditev), po kateri se v skladu s 104. členom ZDDV-1 DDV obračuna od razlike v ceni, ki jo doseže obdavčljivi preprodajalec (komisionar), zmanjšana za znesek DDV, ki se nanaša na razliko v ceni. V skladu s 7. točko prvega odstavka 101. člena ZDDV-1 je obdavčljivi preprodajalec katerikoli davčni zavezanec, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti in z namenom nadaljnje prodaje kupuje ali uvaža rabljeno blago (kot tudi umetniške predmete, zbirke, starine), ne glede na to, ali ta davčni zavezanec deluje v svojem imenu ali za račun druge osebe, v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija za nakup ali prodajo. V skladu s prvim odstavkom 106. člena ZDDV-1 pa obdavčljivi preprodajalec lahko uporablja splošno ureditev za vsako dobavo, za katero velja posebna ureditev (uporaba splošne ureditve je opcijska).

Mali davčni zavezanec, ki je oproščen plačila DDV do limita 50.000 eurov po prvem odstavku 94. člena ZDDV-1 in se ni prostovoljno identificiral za namene DDV, v sistemu DDV opravlja oproščene dobave in ne more uporabljati posebne ureditve. To pa pomeni, da se pri malem davčnem zavezancu v limit 50.000 eurov obdavčljivega prometa v skladu s sedmim odstavkom 94. člena ZDDV-1 všteva celoten znesek opravljenih obdavčljivih dobav (torej vrednost dobav rabljenega blaga in ne samo razlika v ceni ali znesek provizije).

Določitev obveznosti za DDV in davčno potrjevanje računov za prodajo rabljenega blaga je tako odvisna od statusa davčnega zavezanca, ki ga ima v sistemu DDV (identificiran za namene DDV ali mali davčni zavezanec), izpolnjevanja pogojev za uporabo te posebne ureditve (103. člen ZDDV-1) ali odločitev za opcijsko uporabo splošne ureditve, in sicer:

I. Davčni zavezanec (komisionar) mora po DDV zakonodaji izdati račun za prodano blago stranki, in sicer:

a) Če je komisionar identificiran za namene DDV in od dobave rabljenega blaga obračunava DDV po posebni ureditvi, DDV na računu ne navede, mora pa na računu med drugim navesti ustrezno klavzulo oz. navedbo glede uporabe te posebne ureditve (»Posebna ureditev – rabljeno blago«).

Glede davčnega potrjevanja računov je pri tako opravljeni komisijski prodaji blaga treba upoštevati, da komisionar blago prodaja v svojem imenu in za tuj račun in račune izdaja v svojem imenu in za tuj račun. Zato se za tako izdane račune v davčno potrjevanje posreduje enaka datoteka kot pri izdajanju računov v svojem imenu in za svoj račun, in sicer na način, kot je določeno poročanje za posebne ureditve (opisano v odgovoru na vprašanje št. 249). V davčno potrjevanje se ne posreduje davčne številke davčnega zavezanca, za račun katerega prodaja blago (komitenta), saj je obveznost za posredovanje davčne številke predpisana le v primeru izdaje računa v tujem imenu in za tuj račun.

b) Če je komisionar identificiran za namene DDV in DDV od prodaje rabljenega blaga obračunava po splošni ureditvi, mora na računu za opravljeno dobavo navesti davčno osnovo, od katere se obračuna DDV (znesek, ki ga prejme od kupca za prodano blago), ceno na enoto brez DDV ter kakršna koli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto in od opravljene dobave blaga obračunati DDV. Na računu mora navesti tudi vse druge podatke, ki so kot obvezni podatki določeni po 82. členu ZDDV-1. Če izda poenostavljen račun, mora biti na računu naveden znesek DDV, ki se plača ali informacije, ki so potrebne za njegov izračun, in drugi podatki, ki so kot obvezni podatki določeni po 83. členu ZDDV-1. Na računu se ne navaja podatkov o tem, da se je davčni zavezanec sam odločil za obračunavanje DDV po splošni ureditvi.

Glede davčnega potrjevanja računov pri komisijski prodaji blaga je torej treba upoštevati, da komisionar blago prodaja v svojem imenu in za tuj račun in račune izdaja v svojem imenu in za tuj račun. Za takšne račune se v potrjevanje posreduje enaka datoteka kot pri izdajanju računov v svojem imenu in za svoj račun. Za račune, izdane za komisijsko prodajo blaga, v davčno potrjevanje ni treba posredovati davčne številke davčnega zavezanca, za račun katerega prodaja blago (komitenta), saj je obveznost za posredovanje davčne številke predpisana le v primeru izdaje računa v tujem imenu in za tuj račun.

c) Če je komisionar mali davčni zavezanec, oproščen plačila DDV po 94. členu ZDDV-1. na računu DDV ne obračuna, mora pa na računu navesti prodajno ceno blaga brez DDV in druge obvezne podatke na računu v skladu s 141. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik.

V postopku davčnega potrjevanja računov o tako opravljeni dobavi, oproščeni plačila DDV, poroča, kot je določeno za poročanje o oproščeni dobavi (opisano v odgovoru na vprašanje št. 247). Tudi v takem primeru ne posreduje davčne številke komitenta, saj dobave ni opravil v njegovem imenu za njegov račun.

Davčni zavezanec (komisionar) mora račun za opravljeno dobavo (prodajo blaga stranki) davčno potrditi, če je plačan z gotovino (gotovina po ZDavPR).

II. Davčni zavezanec (komitent) mora zagotoviti, da je za dobavo blaga komisionarju izdan račun (na podlagi obvestila komisionarja o opravljeni prodaji). Obvestilo komisionarja o opravljeni prodaji se lahko šteje kot račun, ki ga komisionar izda v imenu in za račun komitenta, če vsebuje vse podatke, ki so kot obvezni podatki na računu določeni po DDV zakonodaji. Račun je treba davčno potrditi, če mu ga komisionar plača z gotovino. Če komitent ni davčni zavezanec po 5. členu ZDDV-1, mu za dobavo blaga, ki jo opravi komisionarju, po DDV zakonodaji ni treba izdati računa (dobava ni predmet DDV), zato ta dobava v takem primeru ni predmet davčnega potrjevanja računov.

III. Če davčni zavezanec (komisionar) komitentu zaračuna svojo storitev (provizijo), mora zagotoviti, da je izda račun in ga davčno potrdi, če je plačan z gotovino.

Iz navedenega izhaja, da komisionar blago prodaja v svojem imenu in za tuj račun in račune izdaja v svojem imenu in za tuj račun, zato za takšne račune v potrjevanje posreduje enako datoteko kot pri izdajanju računov v svojem imenu in za svoj račun. Za račune, izdane za komisijsko prodajo blaga, se v davčno potrjevanje ne posreduje davčne številke davčnega zavezanca, za račun katerega prodaja blago (komitenta), saj je obveznost za posredovanje davčne številke predpisana le v primeru izdaje računa v tujem imenu in za tuj račun.

Pojasnjujemo še, da davčni zavezanec (komisionar), ki je opravil komisijsko prodajo, s katero je presegel limit 50.000 evrov obdavčljivega prometa, vendar se ni pravočasno identificiral za namene DDV (ker npr. ni upošteval, da se pri komisijski prodaji v limit 50.000 evrov všteva celotna vrednost dobave rabljenega blaga), v sistemu DDV ni opravil oproščene dobave, ampak je dejansko opravil obdavčeno dobavo, od katere mora obračunati DDV po posebni ureditvi za rabljeno blago ali po splošni ureditvi. Obveznost za DDV iz naslova popravljanja napak v obračunu DDV za pretekla obdobja vključi v skladu z 88b členom v prvi predloženi obračun DDV.

Če zavezanec za račune v potrjevanje ni pošiljal ustreznih podatkov (kot je opisano v točkah I.a, I.b in I.c), se podatki za nazaj popravijo tako, da se v potrjevanje pošljejo tehnični popravki računov. Postopek je opisan v prvi točki odgovora na vprašanje št. 301.

Vprašanje 325: Katere podatke mora vsebovati izpis o izdanih kopijah računov, ki ga mora zagotoviti programska oprema za izdajanje računov? (17. 9. 2019)

V drugem odstavku 14. člena ZDavPR je določeno, da mora računalniški program, elektronska naprava ali informacijski sistem zagotoviti izpis podatkov o vseh izdanih kopijah računov, na katerem je razviden čas izdaje posamezne kopije. V skladu z navedenim mora izpis o izdanih kopijah računov vsebovati najmanj naslednje podatke: identifikacijske podatke o izdanem računu (t.j. trodelno številko računa ter datum in čas izdaje računa) ter datum in čas izdaje kopije računa.

9 PRAKTIČNI PRIMERI

1. primer:

J.K. s 1. 1. 2015 pri AJPES priglasi osebno dopolnilno delo iz točke A.3 (občasno varstvo otrok,…) ter vloži prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije na obrazcu M12.

V januarju 2015 J.K. na domu štirih različnih naročnikov občasno varuje njihove otroke, za to prejme skupno plačilo v znesku 120 eur. J.K. vsakemu naročniku za opravljeno varstvo izda račun. Podatke o teh izdanih računih J.K. vključi v Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela, ki ga po preteku polletnega obdobja (najpozneje do 10. julija 2015) dostavi finančni upravi.

Vsak od naročnikov za J.K. pred pričetkom dela vplača svojo vrednotnico. Za J.K. so bile tako v januarju 2015 vplačane 4 vrednotnice.

Ker J.K. v januarju 2015 ni vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz drugega naslova, ji bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (na podlagi podatkov, posredovanih iz finančne uprave) znesek plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (4 * 7 eur = 28 eur) upošteval pri določitvi obdobja zavarovanja ter določil znesek osnove, ki se ji bo upošteval za izračun pokojninske osnove.

J.K. do 10. 2. 2015 pri finančni upravi vloži Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) [3]. Na podlagi te napovedi ji finančna uprava izda odločbo o odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, in sicer:

Dohodek: 120,00 eur

Normirani stroški: 12,00 eur

Davčna osnova: 108,00 eur

Akontacija dohodnine: 27,00 eur

Podatke o doseženem dohodku bo finančna uprava vključila med podatke za sestavitev informativnega izračuna dohodnine za leto 2015.

2. primer:

F.G. s 1.7.2015 priglasi osebno dopolnilno delo iz točke B.3 (nabira in prodaja gozdne sadeže….) pri AJPES ter vloži prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije na obrazcu M12.

Pred pričetkom dela F.G. na upravni enoti pridobi vrednotnico na svoje ime, za mesec julij 2015, pri tem vplača 9 eur (7 eur za prispevek PIZ ter 2 eur za prispevek ZZ).

F.G. v juliju 2015 nabira borovnice in gobe. Nabrane gozdne sadeže proda različnim kupcem:

Gostinček s.p., za plačilo v znesku 50,00 eur,
Sadje d.o.o., za plačilo v znesku 70,00 eur,
različnim fizičnim osebam, za plačilo v skupnem znesku 60,00 eur.

Za vsako prodajo nabranih gozdnih sadežev F.G. kupcem izstavi račune. Podatke o teh izdanih računih vključi v Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela, ki ga po preteku polletnega obdobja (najpozneje do 10. januarja 2016) dostavi finančni upravi.

Ker je F.G. v juliju 2015 obvezno zavarovan iz delovnega razmerja za polni delovni čas, se plačan prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upošteva kot prispevek za posebne primere zavarovanja (za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni).

F.G. najpozneje do 10. 8. 2015 pri finančni upravi vloži Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja). V napovedi navede podatke o vseh prejetih plačilih za prodane gozdne sadeže v juliju 2015 (torej tudi za prodajo kupcem, ki so sicer plačniki davka, saj ti glede na določbo tretjega odstavka 285. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2[4] nimajo obveznosti obračuna davčnega odtegljaja od dohodka za opravljeno osebno dopolnilno delo). Na podlagi te napovedi mu finančna uprava izda odločbo o odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, in sicer:

Dohodek: 180,00 eur

Normirani stroški: 18,00 eur

Prispevki/ plačilo vrednotnice: 9,00 eur

Davčna osnova: 153,00 eur

Akontacija dohodnine: 38,25 eur

Podatke o doseženem dohodku bo finančna uprava vključila med podatke za sestavitev informativnega izračuna dohodnine za leto 2015.

10 POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Vprašanje 1: Kako so obdavčeni prihodki izvajalca osebnega dopolnilnega dela (ODD)? (15. 1. 2015)

Vprašanje 2: Kakšen je znesek akontacije dohodnine, ki ga mora plačati izvajalec ODD, če v obdobju enega meseca od prodaje izdelkov domače ali umetnostne obrti doseže 180 eur prihodka? (15. 1. 2015)

Vprašanje 3: Ali se znesek prispevkov po vrednotnici, ki jih za izvajalca ODD iz točke A seznama del, ki se štejejo za ODD, plača naročnik dela (npr. naročnik varstva svojega otroka), izvajalcu ODD prizna pri izračunu akontacije dohodnine? (15. 1. 2015)

Vprašanje 4: Katere obrazce mora izvajalec ODD predlagati finančni upravi? (15. 1. 2015)

Vprašanje 5: Ali mora izvajalec ODD v napoved za odmero akontacije dohodnine vključiti tudi prihodke, dosežene iz naslova prodaje izdelkov kupci – pravni osebi? Ali pa je pravna oseba v tem primeru dolžna obračunati davčni odtegljaj v REK-2 obrazcu? (15. 1. 2015)

Vprašanje 6: Ali mora prijavo v zavarovanje pri ZZZS vložiti tudi izvajalec ODD, ki je že obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas ali izvajalec ODD, ki je upokojenec? (15. 1. 2015)

Vprašanje 7: Ali mora izvajalec osebnega dopolnilnega dela pridobiti vrednotnico in s tem plačati prispevke kljub temu, da je že obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas? Kaj pa izvajalec ODD, ki je upokojenec? (15. 1. 2015)

Vprašanje 8: Ali mora izvajalec ODD, ki izdeluje izdelke v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in jih prodaja, pridobiti vrednotnico tudi za mesec, ko izdelkov ne izdeluje, jih pa prodaja? (15. 1. 2015)

Vprašanje 9: Ali mora izvajalec ODD tudi za mesec, ko ne proda nobenega izdelka (torej ne doseže nobenega dohodka), predložiti napoved za odmero akontacije dohodnine? (15. 1. 2015)

Vprašanje 10: Zakaj se mora s plačilom vrednotnice obvezno zdravstveno zavarovati vsak izvajalec ODD, tudi zaposleni in upokojenec, ki sta že v sistemu zavarovanja. Kaj imata od tega zaposleni in upokojenec? (15. 1. 2015)

Vprašanje 11: Ali se izvajalca ODD, ki več mesecev ne proda nobenih izdelkov, izbriše iz seznama izvajalcev ODD? (15. 1. 2015)

Vprašanje 12: Ali mora izvajalec ODD naročniku oziroma kupcu izdati račun? (15. 1. 2015)

Vprašanje 13: Ali je izvajalec osebnega dopolnilnega dela davčni zavezanec za DDV in mora posledično obračunavati DDV? (15. 1. 2015)

Vprašanje 14: Ali mora varuška, ki v določenem mesecu varuje dva otroka in dobi dve vrednotnici, na koncu meseca izdati dva računa ter kakšne so njene obveznosti do finančne uprave? (15. 1. 2015)

Vprašanje 15. Ali potrebujem vrednotnico tudi takrat, ko delam izdelke na zalogo? (22. 1. 2015)

Vprašanje 16. Kdaj potrebuje vrednotnico izvajalec ODD, ki izdeluje različne izdelke na domu in jih nato v okviru komisijske prodaje prodaja v trgovinah? (29. 7. 2015)

Vprašanje 1: Kako so obdavčeni prihodki izvajalca osebnega dopolnilnega dela (ODD)? (15. 1. 2015)

Odgovor

Dohodek iz osebnega dopolnilnega dela (ODD) je obdavčen kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. V davčno osnovo od tega dohodka se všteva vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka in za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih izvajalec ODD plača sam (izvajalec ODD iz točke B seznama del, ki mora sam zase pridobiti vrednotnico).

Poleg 10 % normiranih stroškov izvajalec ODD lahko uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela ali storitev: priznajo se na podlagi dokazil (računov) o tem, da so nastali v povezavi z doseženim dohodkom iz osebnega dopolnilnega dela, največ do višine, ki jo na podlagi 44. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 določi vlada. Dejanske stroške prevoza in nočitve izvajalec ODD uveljavlja v napovedi za odmero akontacije dohodnine.

Akontacija dohodnine od dohodka iz ODD se izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %.

Izračun akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja iz naslova prodaje izdelkov domače ali umetnostne obrti, doseženih v obdobju enega meseca v znesku 180,00 eur je sledeč:

1	Dohodek	180,00 eur
2	Norm. stroški (10 % od 1)	18,00 eur
3	Prispevki/plačilo vrednotnice	9,00 eur
4	Davčna osnova (1 – 2 – 3)	153,00 eur
5	Akontacija dohodnine (25 % od 4)	38,25 eur

Pri izračunu akontacije dohodnine se prizna znesek prispevkov, ki jih izvajalec ODD, ki izdeluje in prodaja izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost (priglasitev ODD na podlagi točke B.1 seznama del, ki se štejejo za ODD), sam plača s pridobitvijo vrednotnico za mesec, v katerem opravlja delo.

Izvajalec ODD plača akontacijo dohodnine na podlagi odločbe, ki jo izda finančna uprava na podlagi vložene napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja. Podatke o doseženem dohodku finančna uprava vključi med podatke za sestavitev informativnega izračuna dohodnine.

Ne, znesek prispevkov, ki jih za izvajalca ODD plača naročnik dela, se izvajalcu ODD ne prizna kot zmanjšanje davčne osnove od dohodka, doseženega iz naslova ODD, saj se po zakonu prispevki kot zmanjšanje davčne osnove priznavajo le v primeru, če jih zavezanec plača sam iz svojega dohodka.

Vprašanje 4: Katere obrazce mora izvajalec ODD predlagati finančni upravi?

Odgovor

1) Izvajalec osebnega dopolnilnega dela mora mesečno predložiti obrazec Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja do 15. v mesecu za dohodke, prejete v preteklem mesecu. Izvajalec ODD, ki je nerezident RS, predloži napoved na obrazcu: Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za nerezidente.

Izvajalec ODD mora mesečno vse svoje dohodke iz osebnega dopolnilnega dela napovedati za odmero akontacije dohodnine pri finančni upravi (tudi dohodke, dosežene pri pravnih osebah). Na podlagi dopolnitve 285. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (z novelo ZDavP-2H, ki velja od 1. 1. 2015 dalje), izplačevalec dohodka za ODD, ki je plačnik davka (npr. gostinec – pravna oseba, ki od izvajalca ODD kupi nabrana zelišča ali gobe), nima obveznosti izračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja. Plačnik davka ima v tem primeru obveznost dostave podatkov o izplačanih dohodkih na letnem nivoju, v skladu s 337. členom ZDavP-2, kar bo podrobneje opredeljeno na podlagi spremembe in dopolnitve Pravilnika o dostavi podatkov za odmero dohodnine.

Navedeno velja tako za posameznike, ki so ODD priglasili po 1. 1. 2015, kot tudi za posameznike, ki ODD v prehodnem obdobju (najpozneje do 30. 6. 2015) še lahko opravljajo ODD po starem sistemu.

Izvajalec ODD, ki v preteklem mesecu ni dosegel nobenega prihodka, ni dolžan vložiti napovedi za odmero akontacije dohodnine za ta mesec.

2) Polletno predlaganje obrazca Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela

Izvajalec ODD posreduje poročilo finančni upravi najpozneje:

do 10. julija v tekočem koledarskem letu za prvo polletje tekočega koledarskega leta oziroma
do 10. januarja v naslednjem koledarskem letu za drugo polletje preteklega koledarskega leta.

V obrazcu poroča o doseženem prihodku v koledarskem polletju. V podatkih o doseženem prihodku izvajalec ODD navede posamezne zneske in številke ter datume izdanih računov, ločeno za račune, izdane fizičnim osebam (2. točka poročila) in ločeno za račune, izdane pravnim osebam, ter fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost (3. točka poročila), ki se izpolnjuje le glede posameznika iz tretjega odstavka 12. člena zakona. Podatki o izdanih računih se lahko posredujejo tudi na ustrezni prilogi k obrazcu.

Če posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, v koledarskem polletju ni dosegel nobenega prihodka iz tega naslova, finančni upravi predloži podpisan obrazec poročila, na katerem v 4. točki poročila navede znesek 0 (nič).

Če posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, ne posreduje navedenega poročila, mu finančna uprava postavi dodatni rok, ki ne sme biti daljši od 8 dni, v katerem ga pozove k dostavi teh podatkov. Če posameznik tudi v naknadno postavljenem roku ne dostavi podatkov o doseženem prihodku, finančna uprava o tem v roku 8 dni po poteku dodatnega roka obvesti AJPES, ki izda sklep o izbrisu iz seznama.

Odgovor

Izvajalec ODD mora v napoved za odmero akontacije dohodnine vključiti tudi prihodek, dosežen pri pravni osebi. Od 1. 1. 2015 dalje (na podlagi dopolnitve 285. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 - z novelo ZDavP-2H), izplačevalec dohodka za ODD, ki je plačnik davka (npr. pravna oseba, ki od izvajalca osebnega dopolnilnega dela kupi izdelke domače ali umetnostne obrti), nima obveznosti izračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja (ne predlaga REK-2).

Navedeno velja tako za posameznike, ki so ODD priglasili po 1. 1. 2015, kot tudi za posameznike, ki ODD v prehodnem obdobju (najpozneje do 30. 6. 2015) še lahko opravljajo ODD po starem sistemu.

Odgovor

Vsak posameznik (torej tudi, če je zaposlen za polni delovni čas ali če je upokojenec), ki priglasi osebno dopolnilno delo po novem sistemu, je obvezno zavarovan za poškodbo pri delu in poklicno bolezen in mora vložiti tudi prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS.

Posameznik, ki v prehodnem obdobju (do 30. 6. 2015) opravlja osebno dopolnilno delo na podlagi priglasitve po starem sistemu, se v obvezno zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen vključi z dnem priglasitve osebnega dopolnilnega dela po novem sistemu.

Odgovor

Vrednotnico mora izvajalec ODD za mesec, v katerem opravlja delo, pridobiti tudi, če je sicer polno obvezno zavarovan ali če je upokojenec.

Za izvajalca ODD, ki v prehodnem obdobju (do 30. 6. 2015) opravlja ODD še po starem sistemu, do priglasitve ODD po novem sistemu ni treba pridobiti vrednotnice.

Izvajalec osebnega dopolnilnega dela po točki B seznama del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, mora sam pridobiti vrednotnico pred pričetkom opravljanja dela, pri tem pa se za opravljanje dela štejejo tako postopki izdelave kot prodaja teh izdelkov. To pomeni, da mora izvajalec ODD pridobiti vrednotnico tudi za vsak mesec, v katerem izdelke le prodaja.

Vprašanje 9: Ali mora izvajalec ODD tudi za mesec, ko ne proda nobenega izdelka (torej ne doseže nobenega dohodka), predložiti napoved za odmero akontacije dohodnine? (15. 1. 2015)

Odgovor

Izvajalec ODD mora napoved za odmero akontacije dohodkov iz naslova osebnega dopolnilnega dela vložiti do 10. dne v mesecu, za dohodke dosežene v preteklem mesecu. Če izvajalec ODD v preteklem mesecu ni dosegel nobenih dohodkov, mu navedene napovedi za ta mesec ni treba vložiti. Izvajalcu ODD tudi ni treba vložiti napovedi za odmero akontacije dohodnine, če več mesecev ne proda nobenega izdelka.

Mora pa izvajalec ODD polletno poročati Finančni upravi RS o doseženih prihodkih, na obrazcu Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela, katerega mora predložiti tudi za polletno obdobje, v katerem ni dosegel nobenega prihodka.

Odgovor

Tako zaposleni kot upokojenec sta na podlagi zdravstvenega prispevka zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki bi lahko nastala pri opravljanju ODD.

Vprašanje 11: Ali se izvajalca ODD, ki več mesecev ne proda nobenih izdelkov, izbriše iz seznama izvajalcev ODD? (15. 1. 2015)

Odgovor

AJPES na podlagi obvestila finančne uprave po uradni dolžnosti izbriše osebo iz seznama posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo:

če prejme obvestilo finančne uprave, da posameznik iz seznama tudi v naknadno postavljenem roku ne sporoči podatkov o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela,
če prejme obvestilo finančne uprave, da posameznik iz seznama v predpreteklem in preteklem koledarskem letu ni prejel ali prijavil prihodkov na podlagi opravljenega osebnega dopolnilnega dela.

Vprašanje 12: Ali mora izvajalec ODD naročniku oziroma kupcu izdati račun? (15. 1. 2015)

Odgovor

Posameznik, ki opravlja ODD, mora izdati račun za vsako opravljeno delo v koledarskem mesecu ali za vsak promet z izdelki ali sadeži in zelišči, najmanj v dveh izvodih, od katerih prejme enega oseba, pri kateri se delo opravi, oziroma oseba, ki kupi izdelke ali sadeže in zelišča. Izvajalec ODD kopije računov hrani deset let.

Račun mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

zaporedno številko,
osebno ime in naslov ter davčno številko izdajatelja,
kraj in datum izdaje,
specifikacijo opravljenega dela oziroma dobavljenih izdelkov ali sadežev in zelišč z mersko enoto in ceno ter skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve,
osebno ime in naslov osebe, pri kateri se delo opravi, ali kupca, razen, če je kupec fizična oseba,
podpis izdajatelja računa.

Oblika računa za izvajalca ODD ni predpisana. Za posameznika, ki opravlja ODD, ne veljajo pravila o izdajanju računov iz vezane knjige računov.

Vprašanje 13: Ali je izvajalec osebnega dopolnilnega dela davčni zavezanec za DDV in mora posledično obračunavati DDV? (15. 1. 2015)

Odgovor

Če izvajalec ODD kot davčni zavezanec v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel zneska 50.000 eur obdavčljivega prometa, je oproščen obračunavanja DDV in se mu ni treba identificirati za namene DDV (dokler ne preseže limita 50.000 eur).

Na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13–ZIPRS1415, 86/14) so predmet DDV tudi dobave blaga in opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na ozemlju Slovenije.

V skladu s 5. členom ZDDV-1 je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ekonomska dejavnost iz tega člena obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

Po določbi prvega odstavka 94. člena ZDDV-1 je davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa. Nadalje ZDDV-1 v devetem odstavku 94. člena določa, da se v obdavčljivi promet iz prvega odstavka tega člena pri fizični osebi všteva obdavčljivi promet, ki ga fizična oseba dosega iz naslova opravljanja neodvisne gospodarske dejavnosti (kot samostojni podjetnik, zasebnik oziroma fizična oseba).

Odgovor

Varuška, ki v določenem mesecu na podlagi priglašenega ODD varuje dva otroka pri dveh različnih naročnikih, za kar mora vsak od naročnikov zanjo kupiti po eno vrednotnico za ta mesec, mora:

vsakemu naročniku izdati svoj račun za opravljeno varstvo;
prejeta plačila vključiti v napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, ki jo vloži pri finančni upravi do 10. v mesecu za pretekli mesec; na tej podlagi ji finančna uprava izda odločbo o odmeri akontacije dohodnine;
podatke iz izdanih računov vključiti v polletno poročilo o doseženem prihodku, ki ga predloži finančni upravi po poteku polletnega obdobja.

Vprašanje 15. Ali potrebujem vrednotnico tudi takrat, ko delam izdelke na zalogo? (22. 1. 2015)

Odgovor

V skladu z ZPDZC-1 lahko posameznik opravlja dela iz točke B seznama del, ki štejejo za osebno dopolnilno delo, če ima med opravljanjem dela vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime. Glede na to, da seznam pod točkama B.1 in B.2 vključuje tako izdelovanje kot tudi prodajo izdelkov, je vrednotnica potrebna tudi v času izdelave izdelkov. S plačilom vrednotnice je izvajalec ODD zavarovan za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki je posledica opravljanja tega dela.

Vprašanje 16. Kdaj potrebuje vrednotnico izvajalec ODD, ki izdeluje različne izdelke na domu in jih nato v okviru komisijske prodaje prodaja v trgovinah? (29. 7. 2015)

Odgovor

Izvajalec ODD, ki svoje izdelke prodaja na način komisijske prodaje, mora imeti vrednotnico za mesec, v katerem izdelke izdeluje (pred začetkom opravljanja dela) ter za mesec, v katerem izdelek preda v komisijsko prodajo.

Po ZPDZC-1 lahko posameznik, ki opravlja dela iz seznama B, le-ta opravlja, če ima med opravljanjem dela vrednotnico, ki glasi na njegovo ime. Tretji odstavek 12. člena ZPDZC-1 v povezavi s Pravilnikom o osebnem dopolnilnem delu določa, da se za osebno dopolnilno delo šteje tudi, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja, ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča, pod pogojem, da so ta dela določena v podzakonskem aktu iz 16. člena tega zakona.

Vrednotnico, ki velja za koledarski mesec, pa mora izvajalec ODD v navedenem primeru pridobiti pred začetkom opravljanja dela. ZPDZC-1 za delo iz seznama B priloge 1 Pravilnika o osebnem dopolnilne delu tako predvideva nakup ene vrednotnice z veljavnostjo celega meseca, in sicer za takrat, ko posameznik opravlja delo (izdeluje izdelke) ter za takrat, ko jih prodaja. Kadar gre za komisijsko prodajo, se za namen opredelitve obveznosti do pridobitne vrednotnice šteje, da je posameznik prodal izdelek takrat, ko je izdelek predal v komisijsko prodajo. To pomeni, da mora imeti vrednotnico za mesec, v katerem se izdelki izdelujejo (pred začetkom opravljanja dela) ter za mesec, v katerem se izdelek preda v komisijsko prodajo.

Opomba:

Odgovori na vprašanja v zvezi z ureditvijo statusa izvajalca osebnega dopolnilnega dela so na voljo tudi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/delo_na_crno/osebno_dopolnilno_delo_po_1_1_2015/

Vir: www.fu.gov.si

[1] Prispevki, ki jih na podlagi pridobljene vrednotnice plača naročnik osebnega dopolnilnega dela za izvajalca iz točke A seznama del, ne zmanjšujejo davčne osnove od doseženega dohodka iz drugega pogodbenega razmerja.

[2] Ta izjema je določena v tretjem odstavku 285. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2.

[3] Od 1. 1. 2016 se vloži Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za rezidente.

[4] Ta izjema je bila določena z 18. členom novele ZDavP-2H, ki velja od 1. 1. 2015 dalje.

Ključne besede:
zdavpr
davčne blagajne
davčno potrjevanje računov
VKR
MINI blagajna

Objavite na Facebooku

RSS rubrike Davčne blagajne!