Kdaj lahko član društva za društvo opravlja delo brezplačno in ne gre za delo na črno.

V zvezi s problematiko društev in davčnega potrjevanja računov je Finančna uprava RS med pogostimi vprašanji in odgovori na novo objavila naslednje vprašanje in odgovor (številka 280): »Kakšno obveznost ima društvo, kot izdajatelj računa in zavezanec za davčne blagajne, glede članov društev, ki z uporabo elektronske blagajne izdajajo račun? Na kakšni pravni podlagi lahko član društva v društvu izdaja račune?«

Odgovor je usklajen z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za javno upravo, ki so pristojni za posamezen zakon s tega področja (Zakon o društvih - ZDru, Zakon o prostovoljstvu - ZProst, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno - ZPDZC-1). 

Zakon o davčnem potrjevanju računov določa, da je oznaka fizične osebe (davčna številka), ki izda račun z uporabo elektronske naprave, sestavni del računa.

Pri opravljanju dela društev, kjer se izdajajo računi, gre največkrat za opravljanje del v okviru izvajanja pridobitne dejavnosti društva. Pridobitna dejavnost se mora izvajati v obsegu, ki je dovoljena po zakonu o društvih.

Pri plačanem delu ustrezno uredite pogodbeno razmerje

Društvo mora zagotoviti, da bo fizična oseba, ki zanj opravlja delo, imela pravno podlago, ki se po ZPDZC-1 ne šteje kot delo ali zaposlitev na črno. Na podlagi 3. in 5. člen ZPDZC-1 je prepovedano tako delo kot zaposlovanje na črno, a ZPDZC-1 določa tudi izjeme, ki se ne štejejo kot delo ali zaposlovanje na črno. Več informacij o delu in zaposlovanju na črno najdete na tej povezavi. Če član društva delo, pri katerem izdaja račune, opravlja za društvo proti plačilu, oziroma za opravljeno delo prejme kakšno drugo korist v stvareh ali naravi, mora pred začetkom opravljanja dela z društvom to ustrezno pogodbeno urediti (npr. delovno razmerje, civilnopravne pogodbe, študentske napotnice...).

Brezplačno lahko člani društva opravljajo naloge za dejavnost društva

V primeru brezplačnega dela članov društva so lahko izjeme od zaposlovanja na črno v društvih: nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljsko delo ter dobrodelno delo. Član društva lahko opravlja brezplačno delo (za delo ne prejme niti plačila niti nobene osebne koristi) v imenu in za račun društva, če dokaže, da je član društva. Dokazati je potrebno tudi, da gre za takšno vrsto dela, ki so povezane z nalogami in dejavnostmi, ki jih ima društvo opredeljene v temeljnem aktu društva. Podlaga za tako delo je torej članstvo v društvu in temeljni akt društva, v katerem je opredeljena tako pridobitna dejavnost, kot naloge, ki jih člani opravljajo za namen uresničitve dejavnosti društva.

Praktični primeri

Z namenom lažjega razumevanja problematike objavljajmo nekaj praktičnih primerov brezplačnih del članov društva:

• prodaja jedi in pijače v primeru posameznega dogodka gasilske veselice;
• prodaja izdelkov izdelanih s strani članov društva, prodaja reklamnih izdelkov društva v primeru promocije društva;
• delo oskrbnika planinske koče, ki ga opravlja član planinskega društva.

Poudarjamo pa, da se v nadzoru v vsakem konkretnem primeru ugotavlja, če člani društva dejansko opravljajo delo brezplačno in ali se pridobitna dejavnost opravlja v mejah, ki je v organizacijski obliki društva dovoljena po ZDru.

Vir: FURS