Vir: FURS

Kazalo:

Vprašanje 219: Kdaj se občinska blagajna šteje za ponudnika plačilnih storitev? (3. 12. 2015)

Vprašanje 220: Ali so načini plačil, ki jih zavezanci uporabljajo pri spletnih prodajah, kot so plačila preko kot so Stripe, Klarna in Sofort banking, SmartPayCard , PayMill, Braintree, Paysafecard ter podobnih plačilnih sistemov oziroma vmesnikov, gotovinski ali negotovinski? Kdaj se izvajalec spletnih plačil šteje kot ponudnik plačilnih storitev? (3. 12. 2015, 9. 2. 2016)

Vprašanje 221: Ali je plačilo računov, ki jih kupec plača z UPN pri veletrgovcu, gotovinsko ali negotovinsko plačilo? velja enaka razlaga in uporaba ZDavPR kot za ostale izvajalce plačilnih storitev v Sloveniji? (3. 12. 2015)

Vprašanje 222: Pri prodaji blaga po pošti zavezanec priloži račun z UPN nalogom. Ob dostavi paketa kupec poštarju plača gotovino, kartico, čekom oziroma plača na način, ki za namene ZDavPR šteje kot gotovina. Pošta Slovenije kupnino, ki jo je prevzel poštar od kupca, nakaže na TRR dobavitelja. Ali se šteje, da je račun plačan preko UPN, torej negotovinsko? (3. 12. 2015)

Vprašanje 223: Ali je treba davčno potrditi račun, ki ga kupec plača z interno kartico, ki služi le evidentiranju števila obrokov, plačilo računa pa je predmet kompenzacije? (3. 12. 2015)

Vprašanje 224: Ali je treba za naročnino na časopis oziroma periodični tisk izdati račun ali je za tako naročnino možna izjema od obveznosti izdajanja računov po DDV zakonodaji? (3. 12. 2015)

Vprašanje 225: Ali je športno društvo, ki opravlja vožnjo otrok in za prevoz zaračuna 1 eur na vožnjo, zavezanec za davčne blagajne? (3. 12. 2015)

Vprašanje 226: Zavezanci, ki poslujejo negotovinsko in nimajo nikoli plačila z gotovino, se jim zgodi, da pa je en račun delno plačan z gotovino. Kako potrdijo ta račun, ki je bil izdan iz navadnega worda, ker so mislili, da bo negotovinsko poravnan. Ne smejo ga stornirat in izdat iz VKR. Ali si morajo za take primere nabavit davčno blagajno? (21. 12. 2015, 8. 1. 2019)

Vprašanje 227: Elektronsko napravo (mobilno blagajno) za izdajanje računov uporabljam v nepremičnem poslovnem prostoru in na terenu? Kako moram registrirati poslovni prostor? (21. 12. 2015)

Vprašanje 228: Elektronsko napravo (mobilno blagajno) za izdajo računov za koncerte, predstave, vadbe,… uporabljam na različnih nepremičnih lokacijah. Kako se določi poslovni prostor? (21. 12. 2015)

Vprašanje 229: Pri predprodaji vstopnic ali vadnin so računi izdani in kupci plačajo račune na sedežu društva. Ali lahko določimo le premični poslovni prostor in račune za vstopnice in vadnino izdajamo pod oznako premičnega poslovnega prostora tudi na sedežu društva? (21. 12. 2015)

Vprašanje 230: Gostinec opravlja gostinsko dejavnost v nepremičnem objektu, dvakrat letno opravlja gostinsko dejavnost na sejmu. Sejem traja v obeh primerih po le nekaj dni. Za izdajo računov uporablja več mobilnih naprav, ki jih najame le za čas sejma. Kaj določiti v internem aktu? (21. 12. 2015)

Vprašanje 231: Za primer, če bi prišlo do okvare elektronske naprave, v naprej razmišljamo, da bi začasno uporabljali za izdajo računov mini blagajno. Kako to opredelimo v internem aktu? (21. 12. 2015)

Vprašanje 232: Kako naj določi poslovni prostor sobodajalec? (21. 12. 2015)

Vprašanje 233: Kako v internem aktu za namene davčnih blagajn opredeliti poslovni prostor pri spletni prodaji? (21. 12. 2015)

Vprašanje 234: Kje naj zavezanec objavi obvestilo o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da prevzame račun pri spletni prodaji? (21. 12. 2015)

Vprašanje 235: Kako v internem aktu za namene davčnih blagajn opredeliti poslovni prostor v primeru parkirnih avtomatov? (21. 12. 2015)

Vprašanje 236: Primer številčenja računov za en nepremični poslovni prostor, pri čemer je na strežniku nameščenih več programov za izdajo računov. (21. 12. 2015)

Vprašanje 237: Primer številčenja računov za namene davčnih blagajn v primeru več poslovnih enot in več programov na strežniku. (21. 12. 2015)

Vprašanje 238: Računovodkinja izda račun za davčnega zavezanca z njegovim namenskim digitalnim potrdilom. Račun pošlje po pošti kupcu ali ga pošlje zavezancu po mailu, ta ga nato zavezanec natisne in izroči kupcu v svojem poslovnem prostoru ali na terenu. Kako določi poslovni prostor? Kdo je izdajatelj računa – računovodkinja ali zavezanec? (21. 12. 2015)

Vprašanje 239: Ali je predmet davčnih blagajn del članarine, ki je namenjen nezgodnemu zavarovanju članov društva? (21. 12. 2015)

Vprašanje 240: Člani ribiškega društva ali društva upokojencev, ki plačajo članarino (je obvezna za vse člane na podlagi statuta društva), brezplačno prejemajo društveno glasilo, če to želijo. (21. 12. 2015)

Vprašanje 241: Društvo organizira izlet za člane društva. (21. 12. 2015)

Vprašanje 242: Društvo omogoča članom brezplačne ugodnosti za člane (izlet, glasilo, udeležba na seminarju), ki se ne krijejo iz članarine, ampak iz drugih virov, kot npr. donacije. (21. 12. 2015)

Vprašanje 243: Ali lahko upravljavec objekta lastniku/najemniku objekta izda samo en račun za stroške po razdelilniku, sredstva rezervnega sklada in storitev upravljanja? (21. 12. 2015)

Vprašanje 244: Kako je z davčnim potrjevanjem računov za zdravstvene storitve, ob upoštevanju Splošnega dogovora za posamezno leto, ki je sklenjen na nivoju Slovenije? (21. 12. 2015)

Vprašanje 245: Ker mora zdravnik/zdravnik zasebnik s koncesijo izdati račun za celotno opravljeno storitev pacientu, kako je z davčnim potrjevanjem računa, ki ga izstavi zdravstvenik zavarovalnici? (21. 12. 2015)

Vprašanje 246: Zavezanec opravlja prodajo za drugega zavezanca po pogodbi, račune bo izdajal v tujem imenu za tuj račun z elektronsko napravo. V istem poslovnem prostoru prodaja tudi druge izdelke, le-te pa prodaja v svojem imenu. Ali lahko za ta del uporablja VKR? (21. 12. 2015)

Vprašanje 247: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah blaga in storitev, ki jih opravijo zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV (mali davčni zavezanci za DDV)? (22. 12. 2015)

Vprašanje 248: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, za katere je, v skladu s 76.a členom Zakona o davku na dodano vrednost, plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev - obrnjena davčna obveznost? (22. 12. 2015)

Vprašanje 249: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, za katere se uporablja posebna ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, in sicer posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (101. člen Zakona o davku na dodano vrednost)? (22. 12. 2015)

Vprašanje 250: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, za katere se obračunava in plačuje DDV po posebni ureditvi za potovalne agencije (97. člen Zakona o davku na dodano vrednost)? (22. 12. 2015)

Vprašanje 219: Kdaj se občinska blagajna šteje za ponudnika plačilnih storitev? (3. 12. 2015)

Občinska blagajna je ponudnik plačilnih storitev, če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev, kot plačilna institucija v skladu z 21. čl. ZPlaSS.

Če občinska blagajna glede sprejema plačil računov, deluje kot zastopnik, ki v imenu in za račun upnika sprejemajo plačila dolžnikov na način, da se plačilo pri občinski blagajni šteje kot plačilo, opravljeno upniku (zavezancu za davčne blagajne), se občinska blagajna ne šteje kot ponudnik plačilnih storitev, ki bi za to dejavnost potrebovala dovoljenje Banke Slovenije. V slednjem primeru se za namene izvajanja ZDavPR šteje, da so računi zavezancu plačani gotovinsko.

Vprašanje 220: Ali so načini plačil, ki jih zavezanci uporabljajo pri spletnih prodajah, kot so plačila preko kot so Stripe, Klarna in Sofort banking, SmartPayCard , PayMill, Braintree, Paysafecard ter podobnih plačilnih sistemov oziroma vmesnikov, gotovinski ali negotovinski? Kdaj se izvajalec spletnih plačil šteje kot ponudnik plačilnih storitev? (3. 12. 2015, 9. 2. 2016)

V kolikor zavezanec prejme plačilo računa neposredno preko izvajalca spletnih plačil, se tako plačilo šteje kot negotovinsko, v kolikor ima izvajalec spletnih plačil status izvajalca plačilnih storitev.

V kolikor izvajalec spletnih plačil glede sprejema plačila računov deluje kot zastopnik, ki v imenu in za račun upnika na podlagi pogodbe sklenjene med izvajalcem spletnih plačil in zavezancem, sprejema plačila kupcev, se šteje plačilo preko spleta kot gotovinsko plačilo.  

V primerih plačila prek spletnih platform gre za drugo obliko plačila, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun in gre torej za gotovinsko plačilo po ZDavPR. Glede na navedeno se plačilo s plačilno/kreditno kartico v spletni trgovini v primeru uporabe plačilnih platform Braintree ali PayMill za namene izvajanja Zakona o davčnem potrjevanju računov šteje kot plačilo z gotovino in je zato podvrženo obveznosti davčnega potrjevanja računov.

Glej tudi odgovor na vprašanje 307: Ali se plačilo s plačilno ali kreditno kartico pri spletnih prodajah preko PayMill in Braintree za namene davčnega potrjevanja računov šteje kot plačilo z gotovino? (9. 2. 2016)

Vprašanje 221: Ali je plačilo računov, ki jih kupec plača z UPN pri veletrgovcu, gotovinsko ali negotovinsko plačilo? velja enaka razlaga in uporaba ZDavPR kot za ostale izvajalce plačilnih storitev v Sloveniji? (3. 12. 2015)

Za namene ZDavPR se šteje plačilo računa s položnico oziroma z UPN (univerzalnim plačilnim nalogom), ki ga kupci opravijo pri veletrgovcu (npr, Tuš, Spar in drugi…), namesto na banki, pošti ali drugem ponudniku plačilnih storitev, da je račun plačan negotovinsko, v kolikor trgovec izvaja plačila v imenu banke, ki je ponudnik plačilnih storitev. Kupec v takem primeru v potrditev izvedbe plačila prejme izvod potrjenega UPN naloga. Iz ZDavPR izhaja, da v primeru plačila računa z nakazilom na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, računa ni treba potrditi pri FURS.

Vprašanje 222: Pri prodaji blaga po pošti zavezanec priloži račun z UPN nalogom. Ob dostavi paketa kupec poštarju plača gotovino, kartico, čekom oziroma plača na način, ki za namene ZDavPR šteje kot gotovina. Pošta Slovenije kupnino, ki jo je prevzel poštar od kupca, nakaže na TRR dobavitelja. Ali se šteje, da je račun plačan preko UPN, torej negotovinsko? (3. 12. 2015)

Za namene ZDavPR se šteje plačilo računa s položnico oziroma z UPN (univerzalnim plačilnim nalogom), ki ga kupci opravijo z neposrednim nakazilom na transakcijski račun odprt pri ponudniku plačilnih storitev za negotovinsko plačilo. V kolikor kupec po pošti poslano blago plača na okencu pošte, kot dokazilo prejme izvod UPN naloga, kar je dokaz, da pošta glede sprejema plačil nastopa v imenu ponudnika plačilnih storitev (banke). V kolikor kupec po pošti poslano blago plača ob dostavi na dom poštarju, kupec ob plačilu ne prejme izvoda UPN naloga in torej plačilo ni bilo izvedeno neposredno na transakcijski račun pri ponudniku plačilnih storitev. V slednjem primeru se za namene izvajanja ZDavPR šteje, da je račun plačan gotovinsko in ga je potrebno davčno potrditi.

Vprašanje 223: Ali je treba davčno potrditi račun, ki ga kupec plača z interno kartico, ki služi le evidentiranju števila obrokov, plačilo računa pa je predmet kompenzacije? (3. 12. 2015)

Podjetje ima svoj prehramben obrat in ob prevzemu malice zaposlenemu izda račun po DDV zakonodaji. Za evidentiranje pravice do prehrane (malice) v tekočem mesecu imajo zaposleni interne kartice, na katerih ni vrednosti dobroimetja, ampak je le ta namenjena zagotavljanju evidence o dejanski porabi prehrane (malice) v tekočem mesecu. Podjetje v poslovnih knjigah mesečno ugotovi in evidentira pravico zaposlenega iz naslova povračil stroškov prehrane, prav tako mesečno evidentira tudi porabo za prehrano na podlagi podatkov z interne kartice. V primeru, da zaposleni ne porabi celotne pravice do prehrane v tekočem mesecu, se mu neizkoriščeni del prenese v naslednji mesec, če pa porabi več, se za znesek, ki je večji od pravice porabe, zmanjša izplačilo njegovega osebnega dohodka (odtegljaj). V slednjem primeru se razlika evidentira v poslovnih knjigah kot zmanjšanje nakazila osebnega dohodka delavcu in v dobro transakcijskega računa podjetja. Sprašujete, ali gre v zgoraj navedenem primeru za negotovinsko plačilo in tako izdani računi niso predmet davčnega potrjevanja računov po ZDavPR.

Račun, ki ga podjetje izda zaposlenemu za dobavo malice v svojem prehrambenem obratu, v primeru, ko se dobava malice evidentira na interni kartici zaposlenega in v poslovnih knjigah tako, da je predmet pobota z obveznostjo podjetja do zaposlenega iz naslova povračila stroškov prehrane, ni predmet davčnega potrjevanja.

Kot je pojasnjeno pri odgovoru na vprašanje številka 188 v zvezi z davčnimi blagajnami, poboti in kompenzacije niso plačila z gotovino. Če je izdan račun predmet kompenzacije ali pobota, se glede plačila v smislu ZDavPR kompenzacija ali pobot štejeta za negotovinsko plačilo.

Vprašanje 224: Ali je treba za naročnino na časopis oziroma periodični tisk izdati račun ali je za tako naročnino možna izjema od obveznosti izdajanja računov po DDV zakonodaji? (3. 12. 2015)

Izjema od obveznosti izdajanja računov za prodajo periodičnega tiska po drugem odstavku 143. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 se nanaša na prodajo posameznega izvoda periodičnega tiska stranki/kupcu (na primer prodaja posameznih izvodov časopisa (periodičnega tiska) stranki/kupcu na prodajnih mestih).

Za naročnino na časopis je po DDV zakonodaji treba izdati račun in ga davčno potrditi, če bodo delno ali v celoti plačan z gotovino.

Vprašanje 225: Ali je športno društvo, ki opravlja vožnjo otrok in za prevoz zaračuna 1 eur na vožnjo, zavezanec za davčne blagajne? (3. 12. 2015)

Če društvo opravlja prevoze otrok s kombijem (lasnim ali najetim) oziroma z osebnim vozilom mora za storitev prevoza izdati račun. V kolikor je plačilo računa v gotovini, je potrebno tak račun tudi davčno potrditi.

Glej tudi odgovor na vprašanje pod številko 29: Ali je za prevoze potnikov s kombijem možna izjema od obveznosti izdajanja računov? (16. 7. 2015) in številko 37: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn pri prodaji vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu? (16. 7. 2015)

Vprašanje 226: Zavezanci, ki poslujejo negotovinsko in nimajo nikoli plačila z gotovino, se jim zgodi, da pa je en račun delno plačan z gotovino. Kako potrdijo ta račun, ki je bil izdan iz navadnega worda, ker so mislili, da bo negotovinsko poravnan. Ne smejo ga stornirat in izdat iz VKR. Ali si morajo za take primere nabavit davčno blagajno? (21. 12. 2015, 8. 1. 2019)

Zavezanec, ki sprejema plačila, ki se v skladu z 2. členom ZDavPR štejejo za gotovinska, in izdaja račune za katere ob izdaji ni znan način plačila, postopa v skladu s sedmim odstavkom 7. člena ZDavPR:

• Če račun ni plačan neposredno ob izdaji in ob njegovi izdaji ni znano, ali bo plačan z gotovino, lahko zavezanec izda račun brez enkratne identifikacijske oznake računa (EOR).

!! Račun mora vsebovati vse ostale predpisane podatke: številko računa v obliki ____-_____-_____, ZOI oznako v tekstovni obliki in v obliki kode, oznako operaterja,…

• Če je račun naknadno plačan z gotovino, zavezanec pošlje davčnemu organu podatke o računu v desetih delovnih dneh od dneva plačila računa.

• Davčni organ poslanim podatkom o računu dodeli enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR) in jo pošlje zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu.

Če pri zavezancu obstaja možnost, da bo račun plačan z gotovino, mora račune izdajati na način kot je naveden zgoraj. Nadgraditi bo moral programsko opremo za izdajanje računov. Zavezanec računov ne bo mogel izdajati preko Worda.

Pri tem opozarjamo, da je treba v primeru, če se gotovinski in negotovinski računi številčijo v istem zaporedju, v potrjevanje pošiljati tudi negotovinske račune (glej pojasnilo št. 165).

V skrajnem primeru, če zavezanec računa ne bo izdan na način, kot je predviden v sedmem odstavku 7. člena ZDavPR, naj prvotno izdani račun stornira in ga nadomesti z novim. Preko elektronske naprave ali preko VKR bo izdal nov davčno potrjeni račun. Pripominjamo pa, da po mnenju računovodske stroke navedeni način ni popolnoma ustrezen – uporabljal naj bi se izjemoma, ko res ni druge rešitve.

Vprašanje 227: Elektronsko napravo (mobilno blagajno) za izdajanje računov uporabljam v nepremičnem poslovnem prostoru in na terenu? Kako moram registrirati poslovni prostor? (21. 12. 2015)

Pri registraciji enega poslovnega prostora (2. točka) se zavezanca usmerja, da prijavlja nepremični poslovni prostor.

Če zavezanec isto elektronsko napravo za izdajanje računov uporablja v nepremičnem in premičnem poslovnem prostoru, ima pri registraciji poslovnih prostorov dve možnosti, in sicer

Prva možnost: Če registrira dva poslovna prostora:

Kot poslovni prostor za izdajanje računov registrira nepremični in premični poslovni prostor..

NP1=nepremični poslovni prostor

PP1= premični poslovni prostor

EN1=mobilna elektronska naprava

Ko izdaja račune v nepremičnem poslovnem prostoru dodeljuje računom številke v okviru nepremičnega poslovnega prostora

Račun št.: NP1-EN1-1

Račun št.: NP1-EN1-2

Račun št.: NP1-EN1-3

Račun št.: NP1-EN1-4

Ko izdaja račune na terenu, dodeljuje računom številke v okviru premičnega poslovnega prostora.

Račun št.: PP1-EN1-1

Račun št.: PP1-EN1-2

Račun št.: PP1-EN1-3

Račun št.: PP1-EN1-4

Druga možnost: Če registrira en poslovni prostor:

a) če izdaja račune večinoma na terenu, registrira le premični poslovni prostor. Vsem izdanim računom dodeljuje številke v okviru premičnega poslovnega prostora. V internem aktu navede, da izdaja račune tudi v nepremičnem poslovnem prostoru (navede podatke o nepremičnem poslovnem prostoru).

PP1= premični poslovni prostor

EN1=mobilna elektronska naprava

Račun št.: PP1-EN1-1

Račun št.: PP1-EN1-2

Račun št.: PP1-EN1-3

Račun št.: PP1-EN1-4

b) v ostalih primerih, registrira nepremični poslovni prostor. V internem aktu naj navede, da preko iste elektronske naprave občasno izdaja račune tudi na terenu.

Vprašanje 228: Elektronsko napravo (mobilno blagajno) za izdajo računov za koncerte, predstave, vadbe,… uporabljam na različnih nepremičnih lokacijah. Kako se določi poslovni prostor? (21. 12. 2015)

Organizator (izdajatelj računov) ima predstave po različnih lokacijah (npr. na lokaciji organizatorja, v cerkvi, v športni dvorani, …), ki so nepremični prostori. V ta namen ima mobilno blagajno, ki jo seli od nepremične lokacije do nepremične lokacije. Podatki o izdanih računih so na strežniku organizatorja.

Ali se mobilna blagajna v tem primeru registrira kot svoj poslovni prostor tipa A, ali je potrebno registrirati vsako lokacijo kot svoj poslovni prostor in pred začetkom prodaje na posamezni lokaciji menjati privzeti poslovni prostor, katerega oznaka bo del številke računa? Elektronska naprava za izdajanje računov bo vedno ista.

Zavezanec ima dve možnosti:

Prva možnost: Zavezanec v tem primeru registrira en premični poslovni prostor, in sicer vrsto A ali C. Na posamezni lokaciji ni potrebno menjavati poslovnega prostora.

Primer:

PP1 = koncerti, predstave

EN1= mobilna elektronska naprava

Zaporedje številk računov bo v takšnem primeru naslednje ne glede na to, kje bo prireditev ali koncert, oz. kje se bodo prodajale karte:

Račun št.: PP1-EN1-1

Račun št.: PP1-EN1-2

Račun št.: PP1-EN1-3

Račun št.: PP1-EN1-4

Tudi, če bo z mobilno napravo zavezanec te karte v predprodaji prodajal na sedežu zavezanca, ki je nepremični prostor, je lahko številčenje računov po premičnem poslovnem prostoru, če sicer račune izdaja večinoma na terenu (kot primer pod vprašanjem 227 druga možnost pod a).

Druga možnost: Če zavezanec izvaja npr. vadbo na določeni nepremični lokaciji (npr. v določeni telovadnici, šoli) trajno (zavezanec ima za daljše obdobje sklenjeno pogodba o najemu termina v telovadnici), LAHKO ne pa obvezno (če želi imeti tak način številčenja oz. pregleda nad gotovinskim poslovanjem) za tak primer določi kot poslovni prostor nepremični poslovni prostor. V takem primeru so bo moral s strani najemodajalca tega prostora, pridobiti informacije o identifikacijskih oznakah tega prostora (podatki GURS: številka stavbe in številka dela stavbe). Ko bo v tem poslovnem prostoru uporabljal mobilno elektronsko blagajno, bo moral napravo glede številčenja računov ustrezno nastaviti, tako da bo na računu oznaka tistega poslovnega prostora, za katerega izdaja račun.

Primer:

TEL1 = vadba v prvi šoli

TEL2 = vadba v drugi šoli

EN1= mobilna elektronska naprava

Zaporedje številk računov bo v takšnem primeru naslednje glede na nepremični poslovni prostor, v katerem se izvaja vadba:

Račun št.: TEL1-EN1-1

Račun št.: TEL1-EN1-2

Račun št.: TEL1-EN1-3

Račun št.: TEL1-EN1-4

Račun št.: TEL2-EN1-1

Račun št.: TEL2-EN1-2

Račun št.: TEL2-EN1-3

Račun št.: TEL2-EN1-4

Vprašanje 229: Pri predprodaji vstopnic ali vadnin so računi izdani in kupci plačajo račune na sedežu društva. Ali lahko določimo le premični poslovni prostor in račune za vstopnice in vadnino izdajamo pod oznako premičnega poslovnega prostora tudi na sedežu društva? (21. 12. 2015)

DA, če se računi izdajajo večinoma v okviru premičnega poslovnega prostora. (kot primer pod vprašanjem 227 druga možnost)

Vprašanje 230: Gostinec opravlja gostinsko dejavnost v nepremičnem objektu, dvakrat letno opravlja gostinsko dejavnost na sejmu. Sejem traja v obeh primerih po le nekaj dni. Za izdajo računov uporablja več mobilnih naprav, ki jih najame le za čas sejma. Kaj določiti v internem aktu? (21. 12. 2015)

1. GOSTILNA

NP1- nepremični poslovni prostor, gostilna

EN1= elektronska naprava

Številka računa v gostilni:

NP1-EN1-1,2,3,4

2. SEJEM:

PP1 – premični poslovni prostor, dejavnost na sejmih občasno.

Uporabljale se bodo mobilne elektronske naprave. Število najetih elektronskih naprav bo glede na pričakovani obseg dejavnosti z oznakami: MOBEN1, MOBEN2, MOBEN3, MOBEN3,….

Številka računa na sejmu:

a) Številčenje po elektronski napravi

PP1-MOBEN1-1,2,3,4

PP1-MOBEN2-1,2,3,4

PP1-MOBEN3-1,2,3,4

b) Številčenje po poslovnem prostoru

PP1-MOBEN1-1

PP1-MOBEN2-2

PP1-MOBEN3-3

PP1-MOBEN1-4

Vprašanje 231: Za primer, če bi prišlo do okvare elektronske naprave, v naprej razmišljamo, da bi začasno uporabljali za izdajo računov mini blagajno. Kako to opredelimo v internem aktu? (21. 12. 2015)

Zavezanec ima eno elektronsko napravo. Za primer, če bi prišlo do okvare elektronske naprave, v naprej razmišljamo, da bi v takih situacijah začasno uporabljali za izdajo računov aplikacijo »mini blagajno« , ki jo ponuja FURS.

Odgovor: Zavezanec v internem aktu navede, da bo za izdajo računov poleg stalne elektronske naprave v izjemnih situacijah, kot je okvara elektronske naprave, za izdajo in davčno potrjevanje računov uporabljal tudi mini blagajno.

Zavezanec v obeh primerih določi način številčenja računov znotraj posameznega poslovnega prostora po posamezni elektronski napravi.

Zavezanec lahko v internem aktu tudi določi, da za izdajo in davčno potrjevanje računov hkrati uporablja elektronsko napravo s svojo programsko opremo in elektronsko napravo, na kateri bo uporabljal za izdajo računov mini blagajno.

Vprašanje 232: Kako naj določi poslovni prostor sobodajalec? (21. 12. 2015)

Sobodajalec ima različne situacije izdajanja računov, glede na registriran sedež dejavnosti, npr.:

• Sedež ima registriran na enem naslovu, kjer oddaja sobe.
• Sobodajalec ima več sob, na različnih naslovih. Sedež ima registriran na enem naslovu, kjer oddaja sobe.

Račune v obeh primerih izroča kupcu in sprejme plačilo v gotovini na naslovu sedeža oziroma. na naslovu, kjer oddaja sobe.

Kako je potrebno določiti poslovni prostor za namene davčnih blagajn?

Kot poslovni prostor je treba označiti prostor, kjer se račun izda. To je prostor, kjer se račun natisne oziroma posreduje kupcu. V konkretnem primeru je najustreznejše, da zavezanec kot poslovni prostor označi nepremični poslovni prostor sedež dejavnosti, kjer se račun posreduje kupcu.

Če zavezanec račune večinoma izdaja preko mobilne elektronske naprave lahko kot poslovni prostor določi še premični poslovni prostor.

a) Račune izdaja na elektronski napravi, ki je locirana na naslovu sedeža dejavnosti.

NP1= nepremični poslovni prostor - sedež

EN1= elektronska naprava, ki je locirana na sedežu

b) Račune izdaja na elektronski napravi, ki je locirana na drugem naslovu, ki ni sedež dejavnosti

NP2= nepremični poslovni prostor

EN2= elektronska naprava, ki je locirana na sedežu

c) Račune izdaja tudi z uporabo mobilne naprave, na terenu – na lokacijah, ki niso sedež

PP2= premični poslovni prostor – sobe, ki niso na sedežu

EN3 = mobilna elektronska naprava, ki se uporablja za izdajo računov na lokaciji sobe, ki se oddajajo (ali na več različnih lokacijah sob, ki se oddajajo)

Vprašanje 233: Kako v internem aktu za namene davčnih blagajn opredeliti poslovni prostor pri spletni prodaji? (21. 12. 2015)

Za spletno prodajo je potrebno registrirati nepremični poslovni prostor, in sicer na naslovu, kjer se izdajajo računi.

Kot elektronsko napravo za izdajanje računov se lahko v tem primeru določi posamezna elektronska naprava (delovna postaja) preko katere se izdajajo (tiskajo) računi ali pa centralni računalnik (strežnik), na katerem je nameščena programska oprema za izdajanje računov.

Vprašanje 234: Kje naj zavezanec objavi obvestilo o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da prevzame račun pri spletni prodaji? (21. 12. 2015)

Zavezanec obvestilo objavi na spletni strani, kjer lahko kupec opravi spletni nakup oziroma naročilo spletnega nakupa.

Vprašanje 235: Kako v internem aktu za namene davčnih blagajn opredeliti poslovni prostor v primeru parkirnih avtomatov? (21. 12. 2015)

Pri parkirnem avtomatu bo najustreznejše, da se izbere vrsta premičnega poslovnega prostora »C« - posamezna elektronska naprava za izdajo računov, in sicer ne glede na to ali se bodo računi potrjevali ob izdaji ali naknadno. Prav tako ustrezno bi bilo, če bi se izbrali vrsto poslovnega prostora »B«. Vsi računi izdani preko parkirnih avtomatov se bodo morali pošiljati v potrjevanje, ali takoj ali naknadno v roku desetih delovnih dni od izdaje računa.

Če se parkirni avtomat nahaja v okviru stavbe, se izbere nepremični poslovni prostor. Obvestilo za kupca je v tem primeru velikosti najmanj formata A5.

Vrsta premičnega poslovnega prostora, ni oznaka poslovnega prostora. Gre za enega od podatkov, ki se na FURS posreduje v okviru podatkov o premičnem poslovnem prostoru. Parkomatu je zato potrebno določiti svojo oznako poslovnega prostora (npr. PARK1) ter svojo oznako elektronske naprave (npr. 01).

Primer:

PARK1 = premični poslovni prostor

01 = oznaka elektronske naprave

Zaporedje številk računov bo v takšnem primeru naslednje:

Račun št.: PARK1-01-1

Račun št.: PARK1-01-2

Račun št.: PARK1-01-3

Račun št.: PARK1-01-4

Račun št.: PARK1-01-5

Obvestilo kupca mora biti nalepljeno na parkomatu (najmanj v velikosti A7) ali v neposredni bližini parkomata (vidnem mestu za kupca, ko plačuje parkirnino na parkomatu).

Vprašanje 236: Primer številčenja računov za en nepremični poslovni prostor, pri čemer je na strežniku nameščenih več programov za izdajo računov. (21. 12. 2015)

Račune izstavljamo v enem nepremičnem prostoru (upravna zgradba-sedež podjetja), v katerem imamo strežnik , na katerem imamo za izdajanje računov nameščene tri medsebojno neodvisne programe za izdajo računov (za opravljene storitve izdajamo račune, ki se samostojno številčijo po posamezni vrsti računov, in sicer posebej za komunalne storitve za kontinuirano dobavo, za grobarino in za ostale storitve).

Ali to pomeni, da v Internem aktu o popisu poslovnih prostor, dodelitvi oznak poslovnim prostorom in pravili za dodeljevanje zaporednih številk računov, opredelimo, da imamo tri elektronske naprave za izdajanje računov. Ali bi bilo bolj pravilno, da bi opredelili, da imamo tri poslovne prostore in eno elektronsko napravo?

V skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZDavPR je številka računa za namene postopka potrjevanja računov in izdaje računa sestavljena iz treh delov, in sicer:

1. oznake poslovnega prostora zavezanca,

2. oznake elektronske naprave za izdajo računov in

3. zaporedne številke računa.

Poslovni prostor zavezanca je vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju. Kot poslovni prostor se praviloma označi prostor, kjer se:

- račun natisne oziroma posreduje kupcu (v primeru izdaje računa v papirnati obliki),

- kjer se račun generira oziroma elektronsko posreduje kupcu (v primeru izdaje elektronskega računa).

Elektronska naprava za izdajo računov pomeni elektronsko napravo z nameščeno programsko opremo, ki je v skladu z 38. členom Zakona o davčnem postopku. Kot elektronsko napravo za izdajo računov je potrebno določiti in označiti vsako posamezno elektronsko napravo (namizni računalnik, prenosni računalnik, tablični računalnik, pameten telefon,…) preko katere se v posameznem poslovnem prostoru izda račun. Pri izdaji računov v papirnati obliki je to praviloma posamezna elektronska naprava, preko katere se natisne račun, pri izdaji računov v elektronski obliki pa elektronska naprava, preko katere se račun elektronsko izda oziroma elektronsko posreduje kupcu. Če je programska oprema za izdajanje računov nameščena centralno (npr. na strežniku, centralnem računalniku oziroma drugi centralni elektronski napravi), se lahko kot elektronsko napravo za izdajo računov določi in označi tudi ta centralna elektronska naprava

Zaporedne številke računov si morajo v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDavPR vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru zavezanca.

Če ima zavezanec na eni elektronski napravi nameščenih več aplikacij oziroma, če preko iste elektronske naprave izdaja račune iz različnih aplikacij, se lahko šteje, da v istem poslovnem prostoru izdaja račune za različne dejavnosti. ZDavPR omogoča, da lahko zavezanec v primeru, če v istem poslovnem prostoru izdaja račune za različne dejavnosti, istemu poslovnemu prostoru dodeli različne oznake. Te oznake poslovnih prostorov je potrebno v okviru podatkov o poslovnih prostorih posredovati tudi na Finančno upravo. Na ta način se pridobi za vsako aplikacijo svoje zaporedje, v katerem se lahko številčijo računi.

Primer: nepremični poslovni prostor razdeli na več delov (NPPA, NPPB, NPPC). Za vsak del nepremičnega poslovnega prostora se določi svoja oznaka nepremičnega poslovnega prostora (sporočanje podatkov o poslovnem prostoru: vsi deli nepremičnega poslovnega prostora bodo imeli enake identifikacijske podatke, le oznake se razlikujejo). Zaporedje številk računov (tretji del številke računa) se določa po posamezni oznaki poslovnega prostora ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru.

Oznake:

NP = nepremični prostor

A, B, C, D = različni programi (različne dejavnosti)

EN = strežnik, na katerem so nameščeni programi

Številčenje računov:

NPA-EN1-1,2,3,4

NPB-EN1-1,2,3,4

NPC-EN1-1,2,3,4

Vprašanje 237: Primer številčenja računov za namene davčnih blagajn v primeru več poslovnih enot in več programov na strežniku. (21. 12. 2015)

Oznake:

NP = nepremični prostor: NP1, NP2, PP1

A, B, C, D = različni programi (različne dejavnosti)

EN = strežnik, na katerem so nameščeni programi

Številčenje računov:

NP1A-EN1-1,2,3,4

NP1B-EN1-1,2,3,4

NP1C-EN1-1,2,3,4

NP2A-EN1-1,2,3,4

NP2B-EN1-1,2,3,4

NP2C-EN1-1,2,3,4

PP1A-EN1-1,2,3,4

PP1B-EN1-1,2,3,4

PP1B-EN1-1,2,3,4

Smiselno glej razlago pod vprašanjem 233.

Vprašanje 238: Računovodkinja izda račun za davčnega zavezanca z njegovim namenskim digitalnim potrdilom. Račun pošlje po pošti kupcu ali ga pošlje zavezancu po mailu, ta ga nato zavezanec natisne in izroči kupcu v svojem poslovnem prostoru ali na terenu. Kako določi poslovni prostor? Kdo je izdajatelj računa – računovodkinja ali zavezanec? (21. 12. 2015)

Poslovni prostor zavezanca je vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju. Kot poslovni prostor se pri izdaji računov praviloma označi in registrira prostor, kjer se:

- račun natisne oziroma posreduje kupcu (v primeru izdaje računa v papirnati obliki),

- kjer se račun generira (oziroma od koder se elektronsko posreduje kupcu (v primeru izdaje elektronskega računa). Če se elektronski računi izdajajo preko aplikacije, ki je nameščena na spletnem strežniku v gostovanju, lahko zavezanec kot poslovni prostor registrira prostor kjer se nahaja sedež podjetja.

V konkretnem primeru gre za izdajo računov v papirnati obliki. Glede na to, da se elektronska naprava za izdajanje računov nahaja v prostorih računovodskega servisa in da se bodo računi dejansko izdelovali v prostorih računovodskega servisa, bo najprimerneje, če zavezanec kot poslovni prostor registrira prostor računovodskega servisa. V internem aktu naj zavezanec opiše način izdajanja računov kot je opisano v vprašanju.

Kdo je izdajatelj računa – računovodkinja ali zavezanec? V konkretnem primeru se morata računovodkinja in zavezanec dogovoriti, ali se šteje da izdaja račune zavezanec sam ali jih izdaja računovodkinja v imenu in za račun zavezanca.

V skladu s prvim odstavkom 81. člena Zakona o davku na dodano vrednost mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun. Račun mora v potrjevanje posredovati tisti, ki račun dejansko izda. Pri posredovanju podatkov v potrjevanje se uporabi namensko digitalno potrdilo zavezanca, ki dejansko izda račun.

Zavezanec mora za vsak posamezen primer ugotoviti ali izda račun sam ali ga izda tretja oseba v imenu in za račun zavezanca. Če račun izda zavezanec sam, se pri izdaji in potrjevanju računa uporabi namensko digitalno potrdilo zavezanca, če pa račun izda tretja oseba v imenu in za račun zavezanca, pa mora pri izdaji in potrjevanju računa tretja oseba uporabiti svoje namensko digitalno potrdilo za davčne blagajne. Ista pravila veljajo tudi pri registraciji poslovnih prostorov. Podatke o poslovnih prostorih posreduje na FURS zavezanec, ki dejansko izdaja račune. Datoteko s podatki podpiše s svojim namenskim digitalnim potrdilom.

Vprašanje 239: Ali je predmet davčnih blagajn del članarine, ki je namenjen nezgodnemu zavarovanju članov društva? (21. 12. 2015)

Oseba se včlani v avtomobilistični ali športni klub in plača članarino, ki je obvezna za vse člane na podlagi statuta. Na podlagi statuta ali sklepa pristojnega organa društva pripada vsem članom tudi nezgodno zavarovanje za primer poškodbe pri tekmovanju oz. pri izvajanju športne aktivnosti, za katero je kljub ustanovljen, s čimer se želi člane pri izvajanju športa vsaj delno zavarovati. Gre torej za neko ugodnost, pri kateri pa ni nujno da jo bo član sploh kdaj deležen. Ali je to predmet DDV in davčnega potrjevanja?

Iz vprašanja ne izhaja, kdo sklepa oz. opravi zavarovanje. Če gre za kolektivno zavarovanje, kjer je zavarovalec društvo, se šteje, da društvo opravi oproščeno storitev zavarovanja svojim članom. V takem primeru mora društvo članu društva izdati račun in ga davčno potrditi.

Vprašanje 240: Člani ribiškega društva ali društva upokojencev, ki plačajo članarino (je obvezna za vse člane na podlagi statuta društva), brezplačno prejemajo društveno glasilo, če to želijo. (21. 12. 2015)

Če gre zgolj za "interno" oziroma društveno glasilo, ki se razdeli članom in je povezano s storitvami, ki jih davčni zavezanec opravlja svojim članom kot povračilo za članarino, in če gre pri društvu kot davčnemu zavezancu v vsakem posameznem primeru dobave za dobavo, oproščeno po 11. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 oziroma izpolnjuje pogoje za oprostitev po 43. členu ZDDV-1, lahko od društvenega glasila uveljavlja oprostitev plačila DDV. V takem primeru z dobavo društvenega glasila članu društva, društvo opravi oproščeno dobavo, ki jo je član društva sicer že plačal v delu plačila članarine, zato mora društvo zagotoviti, da je za opravljeno dobavo izdan račun najpozneje, ko je dobava opravljena in plačana. Če je račun plačan z gotovino po ZDavPR, torej tudi, če je račun ali del računa za društveno glasilo plačano iz članarine, ki je bila plačana z gotovino, ga mora tudi davčno potrditi.

Vprašanje 241: Društvo organizira izlet za člane društva. (21. 12. 2015)

Oseba se včlani v društvo upokojencev in plača članarino, ki je obvezna za vse člane na podlagi statuta. Društvo enkrat letno za vse svoje člane organizira izlet, pri čemer se člani sami odločijo ali bodo na izlet šli ali ne. V kolikor se za to odločijo pa je udeležba zanje brezplačna in društvu ne plačajo nič dodatnega.

V primeru, ko društvo organizira izlet za člane društva, opravi storitev, ki je predmet DDV. Iz pojasnil FURS izhaja, da mora v takem primeru društvo razmejiti članarino na del, ki je namenjen delovanju društva in na del, ki je namenjen plačilu dobav, ki se opravijo članom društva, in članarina torej po vsebini predstavlja plačilo za te dobave. V primeru, ko društvo opravi storitev organizacije izleta članom društva pa mora zagotoviti, da je izdan račun. Če je račun plačan z gotovino po ZDavPR, torej tudi, če je račun ali del računa za izlet plačan iz članarine, ki je bila plačana z gotovino, ga mora tudi davčno potrditi.

Vprašanje 242: Društvo omogoča članom brezplačne ugodnosti za člane (izlet, glasilo, udeležba na seminarju), ki se ne krijejo iz članarine, ampak iz drugih virov, kot npr. donacije. (21. 12. 2015)

Glede na izpostavljeni pogoj, da "članarina ne sme predstavljati ugodnosti za člane", da ni predmet DDV, se postavlja vprašanje, ali je ta pogoj izpolnjen, v kolikor pristojni organ društva določi, da se celotni znesek iz članarin porabi za delovanje društva (npr. za stroške poslovanja), ugodnosti za člane (npr. izlet, brezplačno glasilo in podobno) pa društvo krije iz drugih virov kot so npr. donacije.

Če društvo članom dejansko omogoči brezplačno dobavo, kot npr. brezplačno udeležbo na izletu, brezplačno dobavo glasila, brezplačno udeležbo na določenem seminarju in se taka dobava (udeležba na izletu, dobava glasila, udeležba na seminarju), ne krije iz članarine ampak iz prejetih sredstev donacij, članu torej ni treba plačati za udeležbo, potem brezplačno opravljena storitev ni predmet DDV. Gre namreč za storitev, opravljeno za namene opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, za katero se šteje, da ni bila opravljena za plačilo in kot taka ni predmet DDV. Pojasnjujemo pa, da če donacije po vsebini predstavljajo plačilo za opravljeno dobavo, kar pa je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, je treba od njih obračunati DDV.

Vprašanje 243: Ali lahko upravljavec objekta lastniku/najemniku objekta izda samo en račun za stroške po razdelilniku, sredstva rezervnega sklada in storitev upravljanja? (21. 12. 2015)

Upravljavec objekta lastniku ali najemniku objekta lahko izda račun, na katerem zaračuna znesek po razdelilniku stroškov, sredstva rezervnega sklada in znesek svoje storitve upravljanja. Če bo tak račun delno ali v celoti plačan z gotovino, bo predmet davčnega potrjevanja po ZDavPR. Več glede davčnega potrjevanja je že pojasnjeno pri odgovoru na vprašanje 107.

Vprašanje 244: Kako je z davčnim potrjevanjem računov za zdravstvene storitve, ob upoštevanju Splošnega dogovora za posamezno leto, ki je sklenjen na nivoju Slovenije? (21. 12. 2015)

Davčni zavezanec navaja, da so ZZZS, Vzajemna, Triglav in Adriatic (v nadaljevanju zavarovalnice) negotovinski plačniki zdravstvenih storitev, ZZZS za storitve iz obveznega zdravstvenega programa, druge zavarovalnice pa iz prostovoljnega zdravstvenega programa. Za opravljene zdravstvene storitve, katerih plačnik je ZZZS, se mesečno izstavljajo le poročila, ki vsebinsko ustrezajo računom, saj ZZZS vsakemu koncesionarju – izvajalcu med mesecem za isti mesec nakaže avans, za katerega prejemnik avansa ne izdaja avansnega računa, drugim zavarovalnicam pa se po izteku meseca za pretekli mesec izstavlja račun. Izvajalci – koncesionarji izstavljajo ZZZS tri račune letno za avansiranje storitve, in sicer za obdobje od 1. 1. do 31. 3. v posameznem letu (običajno v mesecu maju); za obdobje od 1. 4. pa do vključno 30. 6. (običajno v septembru) in za obdobje od 1. 7. do 31. 12. (običajno v februarju naslednjega leta). Računi so izdani v skladu z dogovorjenim obsegom opravljenega dela in določenimi cenami, glede na letni obseg dogovorjenih storitev, kar pomeni, da se sicer opravljene storitve nad dogovorjenim programom ne fakturirajo.

Po 81. členu ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu za njegov račun izda račun za opravljeno dobavo. Tako zdravnik kot tudi zdravnik zasebnik s koncesijo, ki opravi zdravstveno storitev pacientu, mora pacientu tudi izstaviti račun za celotno opravljeno storitev in na računu navesti znesek:

- ki ga plača tretja oseba (zdravstvena zavarovalnica, Vzajemna ali ZZZS na njegov TRR) in

- znesek doplačila, torej znesek, ki ga plača pacient (znesek, ki je na računu, ki ga prejme pacient naveden za plačilo).

Če pacient plača račun (znesek doplačila pacienta, torej znesek, ki je na računu, ki ga prejme pacient, naveden kot znesek za plačilo) z gotovino, potem gre za račun, ki je delno plačan z gotovino in ga je treba davčno potrditi. Davčno je treba potrditi tudi račun, ki ga pacient v celoti plača z gotovino.

Davčno pa ni treba potrditi računa, izstavljenega pacientu, ki ga v celoti krije zavarovalnica, saj se znesek plačila, ki ga zavarovalnica nakaže izvajalcu zdravstvenih storitev na njegov transakcijski račun, po ZDavPR šteje za negotovinsko plačilo.

Plačilo z gotovino je v skladu s četrto točko 2. člena ZDavPR plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom in drugi podobni načini plačila.

V postopku davčnega potrjevanja računov zdravnik, zasebnik s koncesijo, posreduje FURS podatke o računu, in sicer poroča o celotni vrednosti opravljene zdravstvene storitve (torej tako o vrednosti opravljene storitve, ki mu jo plača zavarovalnica, kot tudi vrednost opravljene storitve, ki jo zaračuna pacientu).

Vprašanje 245: Ker mora zdravnik/zdravnik zasebnik s koncesijo izdati račun za celotno opravljeno storitev pacientu, kako je z davčnim potrjevanjem računa, ki ga izstavi zdravstvenik zavarovalnici? (21. 12. 2015)

Po ZDavPR se zahteva zgolj potrditev računa, katerega izdajo določajo DDV predpisi, seveda ob izpolnjevanju ostalih pogojev za davčno potrjevanje po ZDavPR. Izvajalci so skladno s Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2015 za opravljene storitve dolžni izstavljati ZZZS tudi račune, zahtevke za plačilo in poročila skladno z navodili, ki jih pripravi strokovna služba ZZZS. Vendar pa ti računi, zahtevki za plačilo, niso računi po DDV zakonodaji, saj je zavarovalnica zgolj plačnik za opravljeno storitev pacientu in tudi niso predmet davčnega potrjevanja. Pojasnjujemo še, da izvajalci teh računov, ki jih izstavijo zavarovalnici, tudi ne evidentirajo v davčne evidence.

Vprašanje 246: Zavezanec opravlja prodajo za drugega zavezanca po pogodbi, račune bo izdajal v tujem imenu za tuj račun z elektronsko napravo. V istem poslovnem prostoru prodaja tudi druge izdelke, le-te pa prodaja v svojem imenu. Ali lahko za ta del uporablja VKR? (21. 12. 2015)

Če zavezanec v istem nepremičnem poslovnem prostoru opravlja dve dejavnosti, lahko prostor označi z dvema oznakama in za namene davčnih blagajn sporoči podatke za dva poslovna prostora. V tem primeru lahko v enem poslovnem prostoru uporablja VKR v drugem pa elektronsko napravo.

Vprašanje 247: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah blaga in storitev, ki jih opravijo zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV (mali davčni zavezanci za DDV)? (22. 12. 2015)

Zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV, so v skladu s 94. členom Zakona o davku na dodano vrednost oproščeni obračunavanja DDV. Podatke o vrednosti dobav blaga in storitev na računu, ki so v skladu z določili 94. člena Zakona o davku na dodano vrednost oproščene obračunavanja DDV, vpišejo v polje »Vrednost oproščenih dobav« (R_3.9.5). Vpiše se vrednost dobav po zmanjšanju za popuste. Če na računu ni zaračunanih drugih vrst dobav, se enaka vrednost vpiše tudi v polje »Vrednost računa« (R_3.6).

OPOZORILO: V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV - osnova, stopnja, davek (R_3.9.21, R_3.9.22, R_3.9.23) se ne vpisuje ničesar! V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega DDV.

Vprašanje 248: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, za katere je, v skladu s 76.a členom Zakona o davku na dodano vrednost, plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev - obrnjena davčna obveznost? (22. 12. 2015)

Vrednost dobav za katere je v skladu s 76.a členom Zakona o davku na dodano vrednost prejemnik blaga ali storitev plačnik DDV (obrnjena davčna obveznost) se vpiše v polje »Vrednost dobav po 76.a členu Zakona o davku na dodano vrednost« (R_3.9.6). Vpiše se vrednost dobav po zmanjšanju za popuste, in sicer vrednost brez DDV. Če na računu ni zaračunanih drugih vrst dobav, se enaka vrednost vpiše tudi v polje »Vrednost računa« (R_3.6).

OPOZORILO: V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV - osnova, stopnja, davek (R_3.9.21, R_3.9.22, R_3.9.23) se ne vpisuje ničesar! V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega DDV.

Vprašanje 249: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, za katere se uporablja posebna ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, in sicer posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (101. člen Zakona o davku na dodano vrednost)? (22. 12. 2015)

Vrednost dobav za katere se uporablja posebna ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, in sicer posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (101. člen Zakona o davku na dodano vrednost) se vpiše v polje »Vrednost dobav, ki se nanaša na posebne ureditve« (R_3.9.8). Vpiše se vrednost dobav po zmanjšanju za popuste. Če na računu ni zaračunanih drugih vrst dobav, se enaka vrednost vpiše tudi v polje »Vrednost računa« (R_3.6).

OPOZORILO: V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV – stopnja DDV, osnova za obračun DDV, znesek DDV (R_3.9.21, R_3.9.22, R_3.9.23) se ne vpisuje ničesar! V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega DDV.

Vprašanje 250: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, za katere se obračunava in plačuje DDV po posebni ureditvi za potovalne agencije (97. člen Zakona o davku na dodano vrednost)? (22. 12. 2015)

Vrednost dobav za katere se obračunava in plačuje DDV po posebni ureditvi za potovalne agencije (97. člen Zakona o davku na dodano vrednost) se vpiše v polje »Vrednost dobav, ki se nanaša na posebne ureditve« (R_3.9.8). Vpiše se vrednost dobav po zmanjšanju za popuste. Če na računu ni zaračunanih drugih vrst dobav, se enaka vrednost vpiše tudi v polje »Vrednost računa« (R_3.6).

OPOZORILO: V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV – stopnja DDV, osnova za obračun DDV, znesek DDV (R_3.9.21, R_3.9.22, R_3.9.23) se ne vpisuje ničesar! V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega DDV.

Ključne besede: zdavpr davčne blagajne davčno potrjevanje računov

Objavite na Facebooku RSS rubrike Davčne blagajne! Pridružite se! Naročilo Zlatega kompleta

Zadnji članki iz rubrike: 24.9.2020 15:09:43: Kako preveriti, kdaj poteče namensko digitalno potrdilo za davčno potrjevanje računov? 24.9.2020 15:10:42: Kako pridobim novo namensko digitalno potrdilo za davčno blagajno? 7.9.2020 14:57:58: Uporabniki davčnih blagajn, preverite veljavnost namenskih digitalnih potrdil 1.7.2020 15:17:31: Ali se plačilo računa z bonom šteje za plačilo z gotovino in ga je treba davčno potrditi preko davčne blagajne? 26.4.2019 14:22:56: Nova pojasnila glede davčnega potrjevanja računov

Najnovejši članki: 29.9.2023 13:19:50: Stopnja DDV za sončne elektrarne (29. 9. 2023) 29.9.2023 13:20:18: Stopnja DDV za zunanje ograje (29. 9. 2023) 29.9.2023 13:10:23: Koledar poročanja - oktober 2023 27.9.2023 16:04:42: Izpolnjevanje REK obrazcev za izplačila na podlagi novele Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč - ZOPNN-F ter Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 - ZIUOPZP 26.9.2023 12:53:47: Nadzor nad vračanjem ukrepa za gospodarstvo za odpravo posledic dviga cen energentov